<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113849"><dc:title>Biotično zatiranje invazivnih rastlin</dc:title><dc:creator>Baruca,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Eler,	Klemen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>invazivne rastline</dc:subject><dc:subject>biotično zatiranje</dc:subject><dc:subject>potek biotičnega zatiranja</dc:subject><dc:subject>varnost in učinkovitost</dc:subject><dc:description>Invazivne rastline predstavljajo problem povsod po svetu. S svojimi prednostnimi lastnostmi so uspešnejše od avtohtonega rastlinstva, ki ga lahko počasi izpodrivajo. Pogosto dobro uspevajo na degradiranih območjih, probleme predstavljajo v kmetijstvu in gospodarstvu, problematične so tudi z vidika zdravja ljudi in živali. Biotično zatiranje je le eden izmed možnih načinov, ki je v primerjavi z ostalimi potencialno bolj prijazen do okolja in omogoča trajnejšo rešitev. Gre za vnos biotičnega agensa, ki s svojim specifičnim delovanjem na invazivno rastlino pripomore k zmanjšanju njene populacije pod prag invazivnosti. Pri izvedbi biotičnega varstva sta bistvenega pomena varnost in njegova učinkovitost. Pomembno je, da so pred vnosom določenega agensa dobro proučeni njegovi učinki na okolje, v katerega bo vnesen, še posebej tisti negativni. V veliko primerih lahko pride do negativnih vplivov tega agensa na ostalo rastlinstvo ali do tekmovanja z drugimi domorodnimi organizmi. Dobro zastavljen program biotičnega varstva invazivnih rastlin, ki je varen, preverjen in učinkovito deluje v okolju, lahko bistveno zmanjša populacijo določene invazivne rastline.</dc:description><dc:publisher>[N. Baruca]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-02-07 07:45:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113849</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>