<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113806"><dc:title>Oblikovni učinek kopolimerov benzoksazina in epoksidnih smol</dc:title><dc:creator>Slak,	Jernej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ručigaj,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>benzoksazin</dc:subject><dc:subject>epoksi</dc:subject><dc:subject>oblikovni učinek</dc:subject><dc:subject>mehanske lastnosti</dc:subject><dc:subject>pametni polimeri</dc:subject><dc:description>Benzoksazinske in epoksidne smole spadajo v razred duromerov in imajo odlične mehanske, termične in kemijske lastnosti. Široko področje uporabe le teh smol se poveča z inkorporacijo teh dveh smol v en skupen polimer. Polimerni kompozit izkazuje izboljšane termične in mehanske lastnosti, hkrati pa izkaže tudi unikatne lastnosti na področju polimerov z oblikovnim učinkom, kot so izjemne vrednosti parametrov zadržane oblike, razmerje povrnitve oblike, povrnitvena napetost in hitrost povrnitve oblike. Uporaba benzoksazinske smole kot edino zamreževalno sredstvo v epoksi smolah se izkaže za dobro rešitev, saj se s tem poviša zamreženost polimera, temperatura steklastega prehoda, upogibna trdnost in elastični modul. Ta polimerni kompozit se največkrat uporablja kot material v biomedicini, vesoljstvu, tekstilski industriji in pri strukturnih materialih ter predstavlja nove izzive za raziskave na tem področju. Polimeri in polimerni kompoziti z oblikovnim učinkom predstavljajo svetlo prihodnost tudi pri odkrivanju novih aplikacij na področju biokompatibilnih materialov.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-02-05 09:45:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113806</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>