<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113790"><dc:title>Mednarodno pravo in pravica do tolmačenja v azilnem postopku</dc:title><dc:creator>Bibič,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sancin,	Vasilka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mednarodno begunsko pravo</dc:subject><dc:subject>mednarodno pravo človekovih pravic</dc:subject><dc:subject>azilni postopek</dc:subject><dc:subject>procesna jamstva v azilnem postopku</dc:subject><dc:subject>tolmačenje</dc:subject><dc:subject>prevajanje</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega diplomskega dela je raziskati, kako je urejena pravica do tolmačenja v azilnem postopku v kontekstu mednarodnega prava, zlasti kot se navezuje na procesna jamstva v smislu pravice do obveščenosti, izjave, brezplačne pomoči tolmača in uporabe osebi razumljivega jezika. Osredotoča se na pet vidikov, in sicer družbeno moč prava in jezika, mednarodnopravno ureditev azilnega postopka, posebnosti tolmačenja v azilnem postopku, ureditev pravice do tolmačenja v nekaterih ključnih virih mednarodnega prava in prava EU ter pregled relevantne judikature.

Problematika je še posebej aktualna v luči novih izzivov množičnih migracij, ko je kakovost tolmačenja postavljena pod preizkušnjo, s tem pa tudi človekove pravice posameznika.

Hipoteza naloge je, da je obstoječa mednarodnopravna ureditev pravice do tolmačenja v azilnem postopku precej ohlapna, kar ustvarja nejasnosti, kaj to pomembno procesno jamstvo pravzaprav zajema, posledično pa postavlja prosilca za azil v negotov položaj.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-02-04 14:56:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113790</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
