<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113732"><dc:title>Povezava sušnih kazalnikov z meritvami vodne bilance v tleh</dc:title><dc:creator>Ščukovt,	Žiga	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šraj,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kobold,	Mira	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>suša</dc:subject><dc:subject>sušni indeksi</dc:subject><dc:subject>meteorološka suša</dc:subject><dc:subject>hidrološka suša</dc:subject><dc:subject>vodna bilanca</dc:subject><dc:subject>voda v tleh</dc:subject><dc:subject>SPI</dc:subject><dc:subject>SSI</dc:subject><dc:subject>NDVI</dc:subject><dc:subject>SWI</dc:subject><dc:subject>SWD</dc:subject><dc:description>Suša je kompleksen pojav, povezan s pomanjkanjem vode. V splošnem lahko s stališča pomanjkanja vode govorimo o meteorološki in hidrološki suši, v zadnjem obdobju pa se suši vedno pogosteje pripisuje tudi ekonomsko-sociološki vidik in s tem povezano kmetijsko sušo. Z naraščanjem trenda pojava suš naraščajo dogodki, pri katerih meteorološka suša preide v kmetijsko, slednja pa v hidrološko. Tako pri kmetijski kot tudi hidrološki suši pa nastajajo negativne ekonomske posledice, kot so zmanjšanje pridelka oz. omejevanje rabe vode. Ob upoštevanju zgoraj navedenega se zdi raziskovanje možnosti napovedovanja suše nujno, saj bi ob dobrem sistemu alarmiranja, opozarjanja ter s hkratno uporabo omiljevalnih ukrepov lahko znatno zmanjšali negativne posledice sušnih dogodkov.

V nalogi smo z namenom vzpostavitve možnosti napovedi sušnih dogodkov povezovali sušne in hidrološke indekse SPI (Standardiziran indeks pretoka), SSI (Standardiziran indeks pretoka), NDVI (Normaliziran indeks vegetacije), SWI (Kazalnik vlažnosti tal), SWD (Kazalnik pomanjkanja vode v tleh) z merjenimi spremenljivkami vodne bilance v tleh VT (Voda v tleh), VB (Vode bilance) in AVB (Agronomska vodna bilanca). 

Pokazali smo, da imajo obravnavani indeksi med seboj precej visoke korelacijske koeficiente. Izkazala se je pomembnost pokritosti območja z zadostnim številom meteoroloških in hidroloških postaj za opazovanje vodnobilančnega kroga in določitve merodajnega n-mesečnega indeksa SPI porečja. Pri pregledu povezav daljinsko zaznanih indeksov z lokalno merjenimi spremenljivkami vodne bilance v tleh se pokažejo značilni vzorci sosledij in časovnih zamikov obravnavanih spremenljivk. Iz danih ugotovitev smo lahko zastavili predlagano shemo za začetek opazovanja in ovrednotenja splošnega razvoja suše na obravnavanih lokacijah.</dc:description><dc:publisher>[Ž. Ščukovt]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-01-30 07:15:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113732</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>