PRAVNA ANALIZA PREDNOSTI IN SLABOSTI UVEDBE NEPREMIČNINSKEGA DAVKA V SLOVENIJIFerk, Gregor (Avtor) Kovač, Polonca (Mentor) davek na nepremičninemnožično vrednotenje nepremičninnepremičninski trgdavčni postopekpritožbainšpekcijski nadzoranaliza judikature in statistikeDavek na nepremičnine je eden izmed ukrepov, ki v več državah sodi v presek davčne, stanovanjske in družinske politike ter v vrste drugih javnih politik. Slovenija se je za to in tudi s ciljema preseči obstoječo zastarelo ureditev z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča in posodabljanja davčnega sistema v smeri razvitih skandinavskih držav lotila uvedbe tega davka z Zakonom o davku na nepremičnine (ZDavNepr). Ta zakon je bil sprejet leta 2013, a je bil še pred učinkovanjem razveljavljen pred Ustavnim sodiščem, novih predlogov pa ni na vidiku. Glede na družbeno zelo pomemben zadevni problem sem v magistrskem delu to temo podrobneje obravnaval z uporabo več različnih metod, upoštevaje pretežno upravnopravni in ekonomski vidik problematike ter multidisciplinarni pristop povezovanja različnih področij. Rezultati so me pripeljali do potrditve treh izhodiščnih hipotez. Prvič in drugič, pri novem zakonu bo treba upoštevati smernice ustavne skladnosti, vključno z učinkovitimi pravnimi sredstvi. Zadnje pomeni tudi možnost izpodbijanja vrednotenja nepremičnin in trende nepremičninskega trga. Tretjič, prav tako je treba upoštevati smernice EU, dobre prakse, npr. skandinavskih držav, in učinkovit inšpekcijski nadzor. Podane rešitve bodo posegle na področja družbenega okolja, posameznih lastnikov nepremičnin in gospodarstva, ki bodo v prihodnosti plačevali navedeni davek. Ta mora biti pravično in enakomerno porazdeljen, upoštevajoč številne dejavnike, ki vplivajo na razvoj prebivalstva, njegove blaginje ter gospodarstva in države. Osnovni namen tega davka naj bo zagotavljanje stabilnega, uravnoteženega in trajnostnega razvoja družbe kot celote.[G. Ferk]20202020-01-28 15:00:01Magistrsko delo/naloga113706sl