<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113687"><dc:title>Odgovornost specialnih in rehabilitacijskih pedagogov za uspeh učencev s posebnimi potrebami</dc:title><dc:creator>Vidmar,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerman,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>odgovornost</dc:subject><dc:description>Specialni in rehabilitacijski pedagogi poučujejo učence s posebnimi potrebami, ki prihajajo v šolo z različnim sposobnostmi, znanji ter veščinami. Odgovorni so za to, da dobro opravijo svoje delo, kar pomeni, da strokovno načrtujejo, izvajajo in evalvirajo šolsko uro, se povezujejo z drugimi šolskimi delavci, se udeležujejo strokovnih izobraževanj ter skrbijo za svoj profesionalni razvoj. S pomočjo evalvacije ugotovijo, pri katerih dejavnostih je bil učenec s posebnimi potrebami uspešen in pri katerih neuspešen. Ob doživljanju učenčevih uspehov in pogosto tudi neuspehov si postavljajo vprašanje: »Zakaj?«  Vzroke, ki bi jim pomagali pojasniti uspehe in neuspehe, začnejo iskati pri sebi in svojem delu ter pri učencih. Spopadanje z neuspehom učenca za specialne in rehabilitacijske pedagoge pomeni, da morajo najti rešitev, kako zastavljeni cilj doseči. Soočajo se z obremenitvami, ki jih prinese reševanje problemov in od osebnostnih značilnosti specialnih in rehabilitacijskih pedagogov je odvisno, kako hrabro bodo poraz prenesli ter kako bodo problem rešili. Če specialni in rehabilitacijski pedagogi ob tem doživljajo preveč frustracij ter razvijajo obrambne mehanizme, problemov ne rešujejo konstruktivno, kar lahko privede do stresa.
Namen raziskave je bil ugotoviti, katerim dejavnikom specialni in rehabilitacijski pedagogi pripisujejo odgovornost za uspeh in neuspeh učencev s posebnimi potrebami ter kaj jih pri delu z učenci s posebnimi potrebami veseli in kaj obremenjuje. Z Vprašalnikom o odgovornosti za uspeh učenca Thomasa R. Guskeya smo želeli preveriti delež odgovornosti, ki si jo specialni in rehabilitacijski pedagogi pripišejo ob uspehu ali neuspehu učenca s posebnimi potrebami. S Connor-Davidsonovo lestvico osebnostne čvrstosti pa smo želeli izvedeti, kako dobro specialni in rehabilitacijski pedagogi premagujejo ovire in se soočajo s problemi.
V raziskavi je sodelovalo 60 specialnih in rehabilitacijskih pedagogov z različno izobrazbo. Delajo v programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, v prilagojenem programu z enakovrednim ali nižjim izobrazbenim standardom in/ali v posebnem programu vzgoje in izobraževanja.
Rezultati so pokazali, da specialni in rehabilitacijski pedagogi največ odgovornosti pripisujejo učencu, sledijo učitelji in nato starši. Specialne in rehabilitacijske pedagoge najbolj veseli delo z učenci, najbolj pa jih obremenjujejo starši. Počutijo se osebnostno čvrste, dobro premagujejo neuspehe, zmožni so se dobro prilagoditi spremembam in se soočati s težavami. Uspeli smo dokazati statistično pomembnost pri dimenziji o odgovornosti za uspeh učenca s posebnimi potrebami – specialni in rehabilitacijski pedagogi prevzamejo večjo odgovornost za učenčev uspeh in manjšo za njegov neuspeh. Statistično pomembna korelacija med leti delovnih izkušenj in odgovornostjo se je pokazala pri učenčevem neuspehu, za uspeh pa povezanosti nismo uspeli dokazati. Ugotovili smo, da se specialni in rehabilitacijski pedagog z daljšo delovno dobo počuti manj odgovornega za učenčeve neuspehe, kot tisti z manj leti delovnih izkušenj. Med odgovornostjo in delovnim mestom specialnega in rehabilitacijskega pedagoga nismo uspeli dokazati pomembne povezanosti. Ključno je, da specialni in rehabilitacijski pedagog verjame v napredek vsakega učenca s posebnimi potrebami in mu pomaga pri doseganju ciljev.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2020-01-25 03:25:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113687</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
