Vpliv keratinskega citoskeleta na celični odgovor, povzročen z ionizirajočim sevanjem in citokini receptorjev smrtiZupančič, Tina (Avtor) Liović, Mirjana (Mentor) intermediarni filamentkeratinbulozna epidermolizaionizirajoče sevanjecitokinisignalne poti receptorjev smrtipoškodba DNKKeratini so proteini intermediarnih filamentov, ki so izraženi v vseh tipih epitelijskih celic. Keratinske mutacije povzročajo številne hude dedne bolezni krhkosti kože. Med njimi je tudi bulozna epidermoliza simpleks (EBS), povezana z mutacijami v keratinih 5 in 14. Mutirani keratini tvorijo deformiran citoskelet intermediarnih filamentov in s tem spravijo keratinocite EBS v stresno stanje. Slednje povzroči stalno aktivacijo signalnih poti kinaze MAP in spremeni izražanje genov pri mnogih drugih proteinih, med katerimi imajo številni vlogo pri celični adheziji. Odkrili so, da imajo bolniki s hudo obliko EBS-DM povečano skupno tveganje za karcinom bazalnih celic, ki sovpada z izpostavljenostjo soncu, ni pa nujno, da se na teh območjih pojavlja mehurjenje kože. Za proučevanje vplivov keratinskih mutacij smo najprej uporabili celične linije, odvzete iz bolnikov z EBS v osnovnih celičnih testih, in pokazali, da lahko njihova različna genetska ozadja, ne glede na mutacijo v keratinih, najbolj vplivajo na odziv celic na različne tretmaje. Natančna opredelitev pogojev gojenja celične kulture (sestava gojišča, število nasajenih celic in število gojenja v kulturi) je zato bistvenega pomena za primerjavo. Primerjali smo keratinocite EBS s kontrolnimi celičnimi linijami in testirali njihovo obnašanje pri dveh različnih stresorjih, ki lahko povzročita celično smrt: ionizirajoče sevanje in citokini receptorjev smrti (TNF-a in TRAIL). Pridobljeni podatki so pokazali, da prihaja do precejšnjih razlik med odzivom keratinocitov EBS in normalnih celic. Ugotovili smo, da se je pri keratinocitih EBS po izpostavitvi ionizirajočemu sevanju spremenilo izražanje številnih proteinov, kot so: pChk2, pH2AX, pBRCA1 in pATM, ki so vsi vključeni v odgovor celice na poškodbo DNA. Najbolj izstopajoče je bilo znižanje izražanja proteina pChk2 pri keratinocitih EBS že pri normalnih pogojih gojenja, saj se lahko zaradi tega celica povsem drugače obnaša pri kontrolni točki G2/M celičnega cikla. Keratinociti EBS so bili tudi manj občutljivi, v primerjavi z normalnimi celicami za tretma s TNF-a in TRAIL, kar pa je lahko povezano z ugotovljenim povišanjem izražanja dveh preživetvenih proteinov, Bcl-2 in FLIP. Vse te spremembe lahko predstavljajo zaščitni mehanizem, ki pomaga pri preživetju keratinocitov EBS, hkrati pa lahko dovoli še močno poškodovanim celicam, da se izognejo kontrolnim točkam in apoptozi. To bi lahko predstavljalo prispevajoči faktor pri transformaciji celic.20202020-01-24 07:15:37Doktorsko delo/naloga113676sl