<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113670"><dc:title>Karakterizacija biofilma klavniških in okoljskih sevov bakterij Campylobacter jejuni</dc:title><dc:creator>Zajkoska,	Sandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Smole Možina,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>patogeni mikroorganizmi</dc:subject><dc:subject>Campylobacter jejuni</dc:subject><dc:subject>bakterijska adhezija na abiotski površini</dc:subject><dc:subject>biofilmi</dc:subject><dc:subject>klavniški sevi</dc:subject><dc:subject>okoljski sevi</dc:subject><dc:subject>protimikrobno delovanje</dc:subject><dc:subject>kraški šetraj</dc:subject><dc:subject>Satureja montana</dc:subject><dc:subject>benzalkonijev klorid</dc:subject><dc:description>Bakterijska adhezija in tvorba biofilma sta v živilski industriji lahko zelo problematična, saj so bakterijske celice znotraj biofilma bolj odporne na različne okoljske dejavnike. Tudi za Campylobacter jejuni je sposobnot tvorbe biofilma zelo pomembna za preživetje zunaj gostitelja. Namen eksperimentalnega dela magistrske naloge je bil karakterizirati biofilm 16 različnih sevov C. jejuni, izoliranih v klavniškem okolju ter iz površinskih vod, pri različnih pogojih (v MHB gojišču pri 42 ºC in 37 ºC, mikroaerofilno ter 8 ºC, aerobno in v MHB z dodatkom piščančjega izcedka pri 37 ºC, mikroaerofilno ter 8 ºC, aerobno). Kot kontaktno površino smo izbrali nerjavno jeklo, saj je to zelo pogosto uporabljen material v živilsko-predelovalnih obratih. Formirani biofilm na površini jeklenih diskov smo kvantificirali z gojitveno metodo in kolorimetrično metodo. Ob pogojih, 37 ºC, mikroaerofilno v MHB z dodanim piščančjim izcedkom in 42 ºC, mikroaerofilno v gojišču MHB so bili, povprečno, klavniški sevi bolj filmotvorni kot okoljski. Potrdili smo, da ima izcedek piščančjega mesa pomembno vlogo pri filmotvornosti bakterij C. jejuni. V nadaljevanju smo testirali tudi protimikrobno delovanje etanolnega izvlečka kraškega šetraja (Satureja montana) in benzalkonijevega klorida ter njuno sposobnost zmanjšanja števila že formiranih biofilmskih celic. Vsi sevi C. jejuni so bili dovzetni na obe testirani spojini, vedar je bil benzalkonijev klorid veliko bolj učinkovit. Obe testirani spojini sta pokazali tudi dober učinek zmanjšanja števila biofilmskih celic. Pri sevu C. jejuni B0975, enemu izmed najboljših filmotvorcev, smo določili tudi občutljivost planktonskih in biofilmskih celic na izbrane protimikrobne spojine, testirali membransko integriteto celic in določili količino akumuliranega etidijevega bromida v celicah. S tem smo želeli primerjati odpornost planktonskih in biofilmskih celic C. jejuni. Večje odpornosti biofilmskih celic z uporabljenimi metodami ne moremo potrditi.</dc:description><dc:publisher>[S. Zajkoska]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-01-23 07:45:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113670</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
