<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113558"><dc:title>Poučevanje otrok s cerebralno paralizo – vidik učiteljev, učencev in staršev</dc:title><dc:creator>Rojnik,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Smrtnik Vitulić,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>otroci s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo se usmerili na otroke s cerebralno paralizo. Zanje je značilna trajna gibalna oviranost, ki je nastala kot posledica okvare možganov v njihovem zgodnjem razvojnem obdobju. Pri vključevanju otroka s cerebralno paralizo v redno osnovno šolo je pomembno, da učitelj otroka poučuje tako, da napreduje v skladu s svojimi zmožnostmi. Zato je pomembno, da ima učitelj ustrezno znanje o otrocih s cerebralno paralizo in da z otrokom in njegovimi starši dobro sodeluje. V empiričnem delu smo raziskali, kakšne izkušnje imajo učitelji razrednega pouka s poučevanjem otroka s cerebralno paralizo, kakšne izkušnje s šolanjem imajo otroci s cerebralno paralizo in kako njihovo šolanje zaznavajo njihovi starši. V raziskavi je sodelovalo 27 učiteljev, ki so poučevali/poučujejo otroke s cerebralno paralizo in 23 staršev otrok s cerebralno paralizo, obe skupini vključenih pa sta odgovarjali na spletni vprašalnik. S tremi mladostniki s cerebralno paralizo, ki so imeli izkušnje šolanja v večinski osnovni šoli, smo izvedli intervju. Rezultati kažejo, da je tretjina učiteljev znanje o cerebralni paralizi dobila že pred vključitvijo otroka z omenjeno diagnozo v razred, večina pa šele po njegovi vključitvi. Pred vključitvijo otroka s cerebralno paralizo v razred je bilo največ (46 %) učiteljev zaskrbljenih, kako bodo svoje poučevanje znali prilagoditi otroku s cerebralno paralizo, največ (63 %) staršev pa se je balo, ali bo njihov otrok socialno sprejet. Vsi vključeni mladostniki so poročali, da pred vključitvijo v šolo niso doživljali nobenih skrbi oz. strahov. Večina staršev (69 %) je ocenila, da se je njihov otrok zelo dobro vključil v razred, kar je odgovorilo nekoliko manj učiteljev (55 %), vsi vključeni mladostniki pa so vključitev v razred ocenili kot dobro. Učitelji, starši in mladostniki sami so izpostavili nekatera močna področja, ki so po njihovem mnenju značilna za otroke s cerebralno paralizo oz. mladostnike same, kot so npr. področje jezika, dober spomin in vztrajnost. Učitelji in starši so ocenili, da imajo otroci s cerebralno paralizo pri šolskem delu in izven njega določene težave (npr. s prostorskimi predstavami). O težavah pri šolskem delu so poročali tudi vsi vključeni mladostniki, težave v vsakodnevnem življenju pa je prepoznal le eden izmed njih. Učitelji, starši in mladostniki so se strinjali, da učitelji pri delu z otroki s cerebralno paralizo upoštevajo večino prilagoditev, njihovo medsebojno sodelovanje pa ocenjujejo kot dobro. Dobljeni rezultati raziskave omogočajo nova spoznanja o izkušnjah izobraževanja otrok s cerebralno paralizo v rednih osnovnih šolah in predstavljajo izhodišče za (še bolj) kakovostno delo z njimi.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2020-01-21 03:31:40</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113558</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
