KOMUNIKACIJSKI SISTEMI ZA SPREMLJANJE PODATKOV O RAZPRŠENIH VIRIH ENERGIJEKOLENC, MITJA (Avtor) Zajc, Matej (Mentor) Suljanović, Nermin (Komentor) pametna omrežjasistemske storitvestoritve izravnave sistemarazpršeni viri energijeprožnostvirtualna elektrarnakomunikacijski sistemkomunikacijski protokoliQoS.V zadnjih letih smo priča vse večji penetraciji majhnih razpršenih virov energije (RV), še posebej obnovljivih (sončne, vetrne, male hidroelektrarne itd.), v razvijajoči se elektroenergetski sistem (EES), ki jih je treba učinkovito krmiliti, spremljati in združevati. Zato so potrebni napredni koncepti, kot so virtualne elektrarne (VE), ki temeljijo na uporabi sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT). Uporaba koncepta VE ni mogoča brez učinkovite, zanesljive in varne komunikacijske infrastrukture, ki omogoča dvosmerno izmenjavo podatkov med vsemi entitetami (operaterji prenosnih sistemov, operaterji distribucijskega sistema, trgom električne energije, sistemom VE in RV). Doktorska disertacija obravnava tematiko komunikacijskih sistemov za spremljanje podatkov iz RV. Zmogljivosti komunikacijskega sistema pomembno vpliva na zagotavljanje storitev VE, kar je pomembno, ko VE sodeluje v časovno kritičnih procesih—na primer pri nudenju storitev izravnave. V okviru naših raziskav smo se osredotočili na analizo komunikacij v smeri navzdol, med sistemom VE in RV. Za raziskavo vpliva zmogljivosti komunikacijskega sistema na aktivacijo posameznih RV in celotnega delovanja VE smo razvili model preverjanja zmogljivosti komunikacijskega sistema VE. Za razvoj modela smo uporabili realne meritve zmogljivosti komunikacijskih sistemov iz obravnavanih študij primerov VE, ki so uporabljeni za nudenje storitev izravnave. V doktorski disertaciji je razvita metodologija merjenja zmogljivosti komunikacijskega sistema VE. Celotna metodologija zajema metodo za merjenje zakasnitev signala in metodo določanja vitalnih parametrov kakovosti storitev (QoS) komunikacijskega sistema VE. Obe metodi kot osnovo uporabljata posnetke zajetega omrežnega prometa. Zaradi dostopnosti in konfiguracije posameznih opazovanih študij primerov VE (različni RV, komunikacijske tehnologije in protokoli) smo lahko izvedli in analizirali meritve, izvedene v izbranem časovnem obdobju delovanja. Rezultate meritev, natančneje zakasnitve, smo uporabili kot ključni vhodni parameter pri razvoju analitičnih modelov porazdelitve zakasnitev, ki smo jih vključili v model obnašanja VE. V okviru raziskav smo na podlagi numeričnih simulacij izbranih primerov uporabe VE raziskali in ovrednotili dinamično obnašanje VE. Na ta način smo proučili potencialne vplive, ki bi lahko ovirali VE pri nudenju storitev izravnave. Predlagana metodologija, analiza meritev, modeliranje in numerični rezultati simulacij, ki so plod našega raziskovalnega dela, podajajo pomemben vpogled v obnašanje komunikacijskih sistemov VE in razumevanje njihovega vpliva na zagotavljanje storitev VE.20202020-01-17 09:25:01Doktorsko delo/naloga113544sl