<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113533"><dc:title>Merjenje nivoja mišične aktivacije z metodo primerjave največje izometrične in eksentrične sile</dc:title><dc:creator>Umer,	Romina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strojnik,	Vojko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>deficit sile</dc:subject><dc:subject>hidravlični sistem</dc:subject><dc:subject>dvojni vrinjeni skrček</dc:subject><dc:subject>ICC</dc:subject><dc:subject>veljavnost</dc:subject><dc:description>Cilj naloge je bil preveriti uporabnost meritve nivoja mišične aktivacije (NA) s primerjavo največjega izometričnega in ekscentričnega navora (metoda razmerij navorov – MRN), izmerjenega s pomočjo enostavnega hidravličnega sistema domače izdelave, vgrajenega v trenažer za izteg kolen. Rezultate, dobljene z MRN, smo primerjali s tistimi, dobljenimi z že uveljavljeno metodo dvojnega vrinjenega skrčka (MDS). V ta namen smo želeli ugotoviti zanesljivost in občutljivost meritev ter njihovo veljavnost v pogojih akutnih (utrujanje) in kroničnih (vadba za moč) vplivov na NA. V raziskavi je prostovoljno sodelovalo 28 rekreativno treniranih merjencev moškega spola (povprečna starost in standardni odklon 30,3 ± 10,6 let, telesna višina 181,6 ± 8,0 cm, telesna masa 83,6 ± 9,7 kg). Raziskava je potekala v dveh delih. V prvem delu je 9 merjencev znotraj merilnega dneva opravilo 2 meritvi NA z obema metodama (2 ponovitvi za vsako metodo, vrstni red je bil naključno izbran), nato je sledil protokol utrujanja, ki je vseboval 2-min zadrževanje največjega hotenega izometričnega naprezanja. Takoj zatem so merjenci ponovno opravili po 2 meritvi NA z vsako metodo (isti vrstni red). V drugem delu je bilo vključenih 6 merjencev eksperimentalne skupine (ES) in 6  kontrolne skupine (KS), ki so znotraj merilnega dneva po naključnem vrstnem redu izvedli po 2 meritvi NA z MRN in 1 meritev z MDS. Opravili so začetne (ZM) in končne (KM) meritve. Med merilnima dnevoma je ES izvajala 4-tedenski program vadbe za razvoj mišične aktivacije, medtem ko je KS opravljala običajne aktivnosti. Pri posamezni meritvi z MRN sta bila izmerjena največji hoteni izometrični navor v kotu v kolenu 60° in v isti gibalni akciji največji hoteni ekscentrični navor v amplitudi od 55° do 70° iztega kolena, ki ga je omogočil hidravlični sistem med potiskom vzvoda trenažerja s konstantno hitrostjo 35°/s do 65°/s. NA, izmerjen z MRN (NA_MRN), je bil izračunan kot razmerje med največjim hotenim izometričnim in ekscentričnim navorom. Meritev z MDS je bila opravljena na izometričnem dinamometru za izteg kolen, kjer smo s pomočjo tokovno konstantnega električnega stimulatorja preko površine kože na trebuhu mišice stimulirali štiriglavo stegensko mišico z dvojnim supramaksimalnim električnim dražljajem (dvofazni impulz trajanja 0,3 ms, interval med impulzoma 10 ms). NA, izmerjen z MDS (NA_MDS), je bil izračunan na osnovi primerjave velikosti skrčka med največjim hotenim izometričnim naprezanjem in takoj po njem, ob sproščeni mišici, v kotu 60° iztega kolena. Rezultati meritev z MRN v izhodiščnem stanju (spočitost merjencev, meritve, izvedene pred obema intervencijama) so pokazali odlično ponovljivost za vse obravnavane spremenljivke (ICC &gt; 0,90; p &lt; 0,001). Primerjava znotraj merilnega dneva ni pokazala razlik med metodama v povprečnih vrednostih največjih hotenih izometričnih navorov, izmerjenih v izhodiščnem stanju in po protokolu utrujanja, s srednje visokimi do visokimi korelacijskimi koeficienti (0,60 &gt; r &gt; 0,94; p &gt; 0,05). Vadba za moč ni prinesla pričakovanih rezultatov, saj med ZM in KM nismo ugotovili razlik v izmerjenih vrednostih največjih hotenih izometričnih navorov za obe skupini kot tudi ne med skupinama (p &gt; 0,05). Kljub visokim korelacijam med metodama v največjih hotenih izometričnih navorih primerjava povprečnih vrednostih NA, izmerjenih v vseh treh stanjih (i – spočito, ii – po protokolu utrujanja ter iii – po vadbi), ni pokazala značilnega ujemanja med metodama, saj so se vrednosti med seboj razlikovale (p &lt; 0,05), korelacije pa so bile neznatne, negativne in neznačilne (-0,10 &lt; ICC &lt; 0,20). Ugotovili smo, da uporaba hidravličnega sistema za merjenje NA z MRN, ki smo ga uporabili v nalogi, ne daje rezultatov, primerljivih z MDS.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2020-01-17 07:20:04</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113533</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
