Obveznost razkrivanja nadzorovanih informacij kot notranjih informacij v skladu s 17. členom Uredbe 596/2014/EUVrankar, Nejc (Avtor) Juhart, Miha (Mentor) obveznost razkrivanja nadzorovanih informacijrazkritje notranjih informacij javnostiodlog razkritja notranjih informacijpreglednostjavne družbeObveznost razkrivanja nadzorovanih informacij, v tuji literaturi največkrat poimenovana zgolj obvezno razkritje (ang. »mandatory disclosure«) ter v vsebinskem smislu preglednost (ang. »transparency«), zadeva pravila obveznega razkritja informacij širši javnosti na trgu finančnih instrumentov in se naša predvsem na družbe, katerih vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu. Takšni zavezanci so v slovenski zakonodaji poimenovani »javne družbe« , v pravu kapitalskih trgov Evropske unije pa preprosto »izdajatelji«. V skladu s pravili EU morajo izdajatelji vrednostnih papirjev na organiziranih trgih razkriti nekatere ključne informacije, da vlagateljem zagotovijo preglednost (tj. obsežna razkritja informacij trgu (i) ob začetnem zbiranju sredstev, (ii.) redno po tem, ter zlasti (iii.) na določenih točkah, običajno vezanih na pojav pomembnih dogodkov). V pravu EU to področje urejata Direktiva o preglednosti ter Uredba o zlorabah trga, ki predstavljata dva zelo različna vidika obveznega razkritja, kot neposredna posledica njune pravne narave pa so hkrati določbe prve prenesene neposredno v naš pravni sistem, tj. v ZTFI-1, medtem ko se določbe MAR uporabljajo neposredno. Poenostavljeno rečeno, TD ureja razkritje periodičnih (letna poročilo, polletna in druga poročila poslovodstva) in stalnih (tekočih) informacij (pomembni lastniški deleži, informacije glede lastnih delnic, informacije o spremembi števila delnic z glasovalno pravico in sprememba kapitala idr.), MAR pa t.i. ad hoc razkritje notranjih informacij (»cenovno občutljive« informacije, za katere se ocenjuje, da bi lahko verjetno pomembno vplivale na ceno finančnega instrumenta), vse od naštetih pa so vključene v koncept nadzorovanih informacij. V skladu z opisanim je razumljivo, da je presoja ali in kdaj obstaja obveznost razkritja notranjih informacij, v primerjavi s periodičnimi ter tekočimi informacijami, bistveno težja. Zato ni presenetljivo, da javnim družbam v praksi povzroča nemalo težav. To magistrsko diplomsko delo obravnava problematiko omenjene presoje ter skuša s predstavitvijo ugotovitev pravne teorije, tujo nadzorniško prakso in smernicami nadzornih organov, »mehkim pravom« ESMA, sodno prakso EU ter ne nazadnje Priporočili Ljubljanske borze in Agencije za trg vrednostnih papirjev zapolniti vrzeli ter celovito razčleniti obveznosti, ki jih MAR nalaga izdajateljem.20192020-01-17 07:15:09Magistrsko delo/naloga113532sl