<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113531"><dc:title>Analiza rezultatov tekmovanja Bober skozi prizmo razumevanja konceptov računalništva ter računalniškega mišljenja</dc:title><dc:creator>Ternik,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nančovska Šerbec,	Irena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Todorovski,	Ljupčo	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>tekmovanje Bober</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu predstavljamo analizo rezultatov udeležencev na tekmovanju Bober. Osnovni namen magistrske naloge je odkriti dejavnike, ki najpomembneje vplivajo na napovedovanje končnega rezultata tekmovalca na šolskem tekmovanju Bober. Za ta namen smo uporabili metode strojnega učenja.
V teoretičnem delu smo opisali pojem računalniškega mišljenja. Opredelitev je predstavljena skladno z definicijami, ki so v posameznih časovnih obdobjih razvoja omenjenega pojma najbolje opisali njegov pomen in njegovo uporabnost. Naša raziskava temelji na operativni opredelitvi računalniškega mišljenja za izobraževalce K-12 sistema, ki poudarja značilnosti procesa reševanja problemov. Opredelitvi računalniškega mišljenja smo dodali opis konceptov računalniškega mišljenja, na katerih temelji definicija. Poznavanje teh konceptov je ključnega pomena pri analizi zbranih podatkov, pri čemer za napovedne modele uporabljamo napovedne spremenljivke konceptov računalniškega mišljenja ter področja računalništva. Opredelitvi računalniškega mišljenja sledi opis računalništva kot dela šolskega kurikula. Opisali smo sedanje stanje v Sloveniji na področju poučevanja osnovnošolskega in srednješolskega računalništva. Zadnja leta se na področju računalniškega izobraževanja dogajajo pomembne spremembe. Izpostavili smo K-12 kurikul za računalniško izobraževanje. K-12 kurikul natančneje opredeljuje konceptualne smernice ter okvirje za izobraževanje na področju računalništva od vrtca do konca srednje šole. Skladno s predlogi K-12 kurikula v magistrskem delu natančneje predstavimo računalniške prakse ter računalniške koncepte, s katerimi bi se morali učenci seznaniti tekom izobraževanja.
Pomemben del izobraževanja na področju računalništva je razvijanje računalniškega mišljenja. V magistrskem delu podrobneje opišemo tekmovanje Bober, ki je namenjeno spodbujanju računalniškega mišljenja med osnovnošolci in srednješolci. Skladno z razvijanjem pomembnosti računalniškega mišljenja in naraščanjem popularnosti tekmovanja Bober pride do uveljavitve različnih klasifikacij konceptov in kognitivnih procesov, ki računalniško mišljenje opredeljujejo in ga spodbujajo. Na osnovi le-teh smo za potrebe naše raziskave definirali lastno klasifikacijo, ki smo jo uporabili pri nadaljnji analizi v empiričnem delu magistrskega dela.
V empiričnem delu magistrske naloge smo poiskali dejavnike, ki najpomembneje vplivajo na končni dosežek, ki so ga tekmovalci dosegli na tekmovanju Bober. Z uporabo metode strojnega učenja, naključni gozdovi, smo na osnovi različnih napovednih spremenljivk oblikovali napovedne modele za napovedovanje ciljne spremenljivke. Oblikovanje napovednih modelov je potekalo na pridobljenem vzorcu tekmovalcev tekmovanja Bober v šolskem letu 2018/19. Oblikovali smo več napovednih modelov, ki se nanašajo na tekmovalce različnih tekmovalnih skupin. Napovedne modele smo zgradili za vsako tekmovalno skupino ter pri tem kot napovedne spremenljivke uporabili koncepte računalniškega mišljenja, področja računalništva ter razred, ki ga obiskujejo učenci oz. dijaki. Analiza napovednih modelov za tekmovalce 6. in 7. razreda je pokazala, da sta najpomembnejši napovedni spremenljivki koncepta modeliranja in simulacije ter algoritmičnega razmišljanja. Analiza modela za tekmovalce 8. in 9. razreda je pokazala, da sta najpomembnejši napovedni spremenljivki koncepta algoritmičnega razmišljanja ter modeliranja in simulacije. Pri analizi modela za tekmovalce 1. in 2. letnika pa sta najpomembnejši napovedni spremenljivki koncept abstraktnega razmišljanja ter področje Interakcije, sistemi in družba. Pri združeni skupini, v katero so bili vključeni vsi podatki, sta bili najpomembnejši napovedni spremenljivki razred ter koncept modeliranja in simulacije. Pri obravnavi vseh oblikovanih napovednih modelov, sta bili najpomembnejši napovedni spremenljivki koncepta modeliranja in simulacije ter algoritmično razmišljanje. S takšno analizo smo dobili natančnejši vpogled v dejavnike, ki imajo najpomembnejši vpliv pri napovedovanje končnega rezultata tekmovalca na tekmovanju Bober.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2020-01-17 03:44:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113531</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
