<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113521"><dc:title>Izdelava geosond in uporaba različnih injekcijskih mas</dc:title><dc:creator>Lampič,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vukelič,	Željko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>obnovljivi viri energije</dc:subject><dc:subject>geotermalna energija</dc:subject><dc:subject>toplotna črpalka</dc:subject><dc:subject>toplotna sonda</dc:subject><dc:subject>geosonda</dc:subject><dc:subject>injekcijska masa</dc:subject><dc:description>Uporaba obnovljivih virov energije (OVE) po svetu in Evropi dandanes zelo narašča. Vzroke zato lahko najdemo predvsem v zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, ter zmanjševanju odvisnosti od uvoza energije in energentov. Ena izmed oblik uporabe obnovljivih virov energije je tudi geotermalna energija. Te energije je na Zemlji v izobilju, vendar je njeno izkoriščanje še zelo majhno. Geotermalno energijo se največkrat uporablja za ogrevanje, v zadnjih letih pa lahko beležimo porast izkoriščanja toplote tudi za pridobivanje električne energije. V Zemljini notranjosti se nahaja toplota, ki jo lahko odvzamemo s pomočjo toplotne sonde oz. geosonde. Geosonda je vgrajena v vrtino katero zapolnimo z injekcijsko maso. Takšen sistem ogrevanja in hlajenja stavb je zaprt, saj medij s katerim dovajamo toploto do toplotne črpalke ne pride v stik s kamninami v notranjosti Zemlje.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-01-16 07:15:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113521</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
