<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113518"><dc:title>Analiza dosežkov devetošolcev na državnem tekmovanju iz kemije leta 2017</dc:title><dc:creator>Baler Petrović,	David	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Devetak,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tekmovalnost</dc:subject><dc:description>Zveza za tehnično kulturo Slovenije vsako leto organizira tekmovanje iz znanja kemije za Preglova priznanja in plakete. Tekmovanje poteka na osnovni in srednji šoli. Na osnovni šoli se tekmovalci 8. in 9. razreda potegujejo za Preglova priznanja, na srednji šoli pa za Preglove plakete. Tekmovanje se uveljavlja kot pomembna in uspešna oblika dela z učenci, saj je vsako tekmovanje izziv za posameznika, ki daje tekmovalcu nekakšno potrditev samega sebe in mu pokaže, kakšne so njegove sposobnosti v primerjavi s sposobnostmi drugih. Študije kažejo, da učenci radi tekmujejo, saj tekmovanja vplivajo na njihovo samozavest in motivacijo za nadaljnje delo. Tekmovanje predstavlja tudi pomembno obliko dela z nadarjenimi učenci. S kvantitativnim raziskovalnim pristopom je bilo analiziranih 780 pisnih preizkusov znanja 51. državnega tekmovanja za Preglovo priznanje iz kemije v letu 2017. Analizirani preizkusi znanja so bili pridobljeni na Zvezi za tehnično kulturo Slovenije. Namen magistrskega dela je na podlagi analize reševanja nalog pridobiti informacije o tem, katere pojme učenci, tekmovalci iz kemije v osnovni šoli dobro razumejo in kje se tudi pri njih pojavljajo težave. Na podlagi podrobne analize odgovorov posamezne naloge iz preizkusov znanja je mogoče podati zaključke o tem, na katere vsebine mentorji tekmovalce ustrezno pripravljajo in katerim je potrebno dati večji poudarek. Namen magistrskega dela je tudi analiza najpogostejših napak, ki se pojavljajo. Iz rezultatov analize je mogoče ugotoviti zahtevnost posameznih nalog. Za posamezno nalogo je bilo ugotovljeno tudi število učencev, ki so pri nalogi podali pravilen odgovor, in število učencev, ki naloge niso reševali. Najpogostejši napačni odgovori so bili: nepoznavanje kemijskih pojmov in dejstev, napačno branje slik in submikroskopskih predstavitev, površno branje navodil, težave v razumevanju matematičnih odnosov. Tekmovalci so najboljše reševali naloge izbirnega tipa, pri katerih se pojavlja največji odstotek tekmovalcev, ki so dosegli vse točke. Največ težav pa je tekmovalcem povzročalo reševanje strukturiranih nalog, ki spadajo v višje kognitivne ravni. Ugotovljeni zaključki so uporabni kot predlogi za izboljšanje poučevanja in kot povratna informacija mentorjem ter sestavljavcem nalog o njihovem delu.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2020-01-16 04:49:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113518</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
