<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113516"><dc:title>Spreminjanje produktivnosti pridobivanja bakteriofagov v kontinuirnem sistemu</dc:title><dc:creator>Kuzmić,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podgornik,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>bakteriofag T4</dc:subject><dc:subject>E.coli K-12</dc:subject><dc:subject>kontinuirna proizvodnja</dc:subject><dc:subject>produktivnost</dc:subject><dc:subject>hitrost redčenja</dc:subject><dc:description>Bakteriofagi so prisotni povsod okrog nas. Njihova ključna vloga je regulacija mikrobnega ravnovesja v različnih ekosistemih, prav tako pa se zaradi različnih prednosti, antibakterijskih učinkov ter naraščanja antibiotske rezistence vse bolj uporabljajo pri zdravljenju bakterijskih okužb ter v najrazličnejših medicinskih in okoljskih aplikacijah. Bakteriofagi za svoj obstoj potrebujejo bakterije in so njihovi naravni sovražniki. Sodelujejo v procesu infekcije in končne lize bakterije. Gojenje bakteriofagov v laboratorijskem merilu se običajno izvaja v stresalnih kulturah, medtem ko se v industriji uporabljajo šaržni procesi v bioreaktorjih. Pri zdravljenju z bakteriofagi so potrebne večje količine bakteriofagov, zato smo se med raziskovanjem ukvarjali z vplivom spreminjanja hitrosti redčenja na produktivnost gojenja bakteriofagov v kontinuirnem sistemu. V kontinuirnih sistemih nenehno dovajamo hranila in odvajamo odpadne produkte in celice, zato je volumen v bioreaktorju ves čas konstanten in se v določenem času vzpostavi stacionarno stanje. To smo spremljali z merjenjem optične gostote. Miniaturni kontinuirni sistem je sestavljen iz črpalke in dveh zaporedno povezanih bioreaktorjev »C« in »P« (volumen prvega je 25 ml, volumen drugega je 5 ml). Svež napajalni tok je tekoče LB gojišče, ki ga uvajamo v prvi bioreaktor »C«, kjer poteka gojenje bakterije. V drugem bioreaktorju »P« poteka pomnoževanje bakteriofagov. Kot modelna organizma smo uporabljali bakterijo E. coli K-12 in bakteriofag T4. Izvajali smo dva različna tipa eksperimentov z variabilnim in konstantnim fiziološkim stanjem bakterije. Iztok iz drugega reaktorja in s tem število namnoženih bakteriofagov smo spremljali z vzorčenjem. Vzorce smo nato analizirali in ovrednotili s CFU in PFU analizo. Iz podatkov o koncentraciji bakteriofagov in hitrosti redčenja v drugem bioreaktorju smo izračunali in spreminjali produktivnost. Pokazali smo, da pri optimalni hitrosti redčenja dosežemo maksimalno koncentracijo fagov in produktivnost.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2020-01-15 13:03:39</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113516</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
