Vidik spola pri nestandardnih oblikah delaGalonja, Sanja (Avtor) Kresal, Barbara (Mentor) nestandardno delopoložaj ženskkrajši delovni časdelo za določen časzaposlitvena varnostMagistrska naloga raziskuje vidik spola na področju nestandardnih zaposlitev in sicer predvsem položaj žensk, ki se pogosteje znajdejo v takšnih oblikah zaposlitev. Pri tem sem izpostavila delo s krajšim delovnim časom, kjer je občutno več žensk kot moških. Za takšno zaposlitev se delavke pogosto odločijo na podlagi materinstva kot obliko usklajevanja poklicnega in družinskega življenja. K temu prispeva tradicionalna delitev vlog in nekakovostno varstvo ter nefleksibilna izraba dopustov, povezanih s starševstvom. Naslovim tudi problem neformalnega dela v povezavi z usklajevanjem družine in dela. Med nestandardnimi oblikami dela sem izpostavila še delo za določen čas, v katerem so pretežno mladi, še posebej mlade ženske, ter nevarnost veriženja takšnih pogodb. Problematičnost nestandardnih zaposlitev se kaže v elementih, ki se navezujejo na prekarnost. Prekarnost ni enaka svobodnjaštvu, ampak so zanjo značilni slabše plačilo, nižja stopnja zaposlitvene varnosti, pogosto večja intenzivnost dela, večje tveganje za diskriminacijo in kršitve delovne zakonodaje, kot so neupravičene nadure ali zloraba pogodb za določen čas in podobno. Vedno večja segmentacija med standardno zaposlenimi in drugimi delavci pomeni vedno večjo prekarizacijo, ki vpliva na več področij. Zakonodaja se spreminja, vendar pogosto ne dohaja sprememb v praksi. Potrebna je redefinicija delovnega razmerja, pojma delavca in pravic, ki izhajajo iz delovnega razmerja in imajo dolgo zgodovino. V empiričnem delu sem izvedla kvantitativno raziskavo. Primerjala sem delovne pogoje med spoloma in primerjala vzroke za zaposlitev s krajšim delovnim časom. Prav tako sem primerjala standardno zaposlene z nestandardno zaposlenimi, saj sem raziskovala, ali obstaja razlika v stopnji občutka varnosti zaposlitve in dostopa do napredovanja med prvo in drugo skupino. Izkazalo se je, da je v vzorcu več žensk izpostavljenih pogojem dela, ki bi jih lahko označili za neugodne oz. za pogoje, ki so bolj značilni za nestandardno zaposlitev. Za oba spola velja, da so se v večini primerov odločili za delo s krajšim delovnikom, ker niso mogli pridobiti standardne zaposlitve. Zaposleni za določen čas slabše ocenjujejo dostop do napredovanja, ženske v takšni obliki dela pa ocenjujejo tudi manjšo stopnjo varnosti.20202020-01-11 08:35:10Magistrsko delo/naloga113501sl