<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113493"><dc:title>Značilnosti naseljevanja rastlin in izbranih skupin talnih živali na presvetlitve dinarskega jelovo-bukovega gozda (Omphalodo-Fagetum)</dc:title><dc:creator>Ravnjak,	Blanka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Ivan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bavcon,	Jože	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gozdne presvetlitve</dc:subject><dc:subject>kolonizacija rastlin</dc:subject><dc:subject>strige</dc:subject><dc:subject>populacijska dinamika</dc:subject><dc:description>V raziskavi smo preučili značilnosti naseljevanja rastlinskih vrst na presvetlitve in kaj presvetlitve kot del gozda pomenijo za rastlinske vrste ter strige kot predstavnike talne favne. Preučevali smo 5 presvetlitv v dinarskem jelovo-bukovem gozdu na območju Kočevske. Na vsaki izmed presvetlitev smo večkrat opravili fitocenoliške popise (popisali smo 186 vrst) in jih skupaj s podatki o funkcionalnih rastlinskih znakih obdelali v JUICE 7.0. Za namen preučevanja strig smo na vsaki izmed presvetlitev odvzeli talne vzorce. Na največji izmed presvetlitev smo odvzeli vzorce vsako sezono in našli 48 vrst strig. Sledila je statistična obdelava favnističnih podatkov. Ugotovili smo, da na novo nastalih presvetlitvah prevladujejo vrste gozdne podrasti, kot ostanek strnjenega gozda. Poleg njih pa jih kolonizirajo še ruderalne vrste. Na starejših presvetlitvah pa imajo večjo pokrovnost vrste odprtih območij, ki preferirajo rastišča z več svetlobe in suhimi tlemi in so tolerantne na dnevno nočna in sezonska temperaturna nihanja. Večinoma gre za večletnice in zelnate trajnice, ki se hkrati razmnožujejo vegetativno in s semeni ali sporami. Pri strigah smo ugotovili večja sezonska nihanja tako v številu vrst na posameznih delih presvetlitve kot tudi v gostoti osebkov preučevanih vrst. Vrste najdene na presvetlitvi so bile večinoma takšne, ki smo jih v Sloveniji do sedaj našli v različnih okoljih. Razlike v sezonskem nihanju gostot osebkov preiskovanih vrst na posameznih delih presvetlitve in bližnjem strnjenem gozdu kažejo na migracijske poti med posameznimi deli in na to, da večina vrst presvetlitev uporablja kot prehodno območje. Za nekatere izmed njih, pri katerih smo osebke določene starostne skupine našli samo na presvetlitvi, pa lahko sklepamo, da presvetlitev pomeni pomembno habitatno krpo v razvojnem ciklu osebkov.</dc:description><dc:publisher>[B. Ravnjak]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2020-01-11 07:45:04</dc:date><dc:type>Doktorska disertacija</dc:type><dc:identifier>113493</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>