Zmanjševanje družbene neenakosti skozi vidike solidarnostne in socialne ekonomijeSmajić Šupuk, Jasmina (Avtor) Zorn, Jelka (Mentor) Solidarnostnasocialna ekonomijakapitalizemneoliberalizemneenakostidružbasocialna podjetjasocialno podjetništvotrg delaprekariatzaposlenispremembe v družbizadružništvo.V magistrskem delu obravnavamo in analiziramo družbeno svetovno ureditev in s tem povezane družbene neenakosti ter zaposlitve v okviru solidarnostnih in socialnih ekonomij. V nalogi raziščemo teoretične koncepte kapitalizma, neoliberalizma, družbene stratifikacije, neenakost v družbi in revščino. Prav tako raziščemo trg dela, identifikacijo trga dela, sodobni prekariat ter solidarnostno in socialno ekonomijo. V empiričnem delu magistrske naloge, ki je opravljena na osnovi kvalitativne metode, je namen raziskave preučiti delovanje izbranih solidarnostnih organizacij in socialnih podjetij. Poskušamo odgovoriti na vprašanje, ali je vzpostavitev podjetja, ki deluje po vrednotah in načelih SSE – solidarnostno socialne ekonomije, uspešen primer vključevanja ljudi v družbo. Zanimalo nas je področje neenakosti v slovenski družbi, možnost zmanjševanja neenakosti različnih ciljnih skupin skozi oblike zaposlovanja v organizacijah in podjetjih solidarnostne in socialne ekonomije. Se solidarnostna in socialna podjetja srečujejo z neenakostjo v podjetju, sistemu in pri zaposlenih? Kako jo odpravljajo in zmanjšujejo? Po opravljenih intervjujih s šestimi socialnimi podjetji smo uporabili metodo kodiranja. Ugotovili smo, da socialna podjetja različne skupine ljudi zaposlujejo, izvajajo solidarnostno in socialno ekonomijo v družbi, pri tem pa se soočajo s številnimi preprekami in sistemskimi ovirami, kot so: nestrukturirano, pomanjkljivo financiranje s strani države in pristojnih ministrstev, slabo ali nikakršno lokalno, državno ali mednarodno podporno okolje in prepuščenost samim sebi in tržnim pogojem. Po skoraj desetletju delovanja se še vedno borijo za obstoj in preživetje. Podjetja, ki smo jih vključili v raziskavo, delujejo na različnih področjih, kot so: gostinska dejavnost, kultura, socialni marketing, recikliranje, trgovina rabljenih izdelkov, povezovanje in podpora drugim socialnim podjetjem, zadrugam itd. Zaposlenim omogočajo urejeno delovno okolje, ki mora biti in je velikokrat prilagojeno njim. Podjetja so se načrtno specializirala za eno ali več ciljnih skupin, ki jih nato usposabljajo na delovnem mestu in zaposlujejo. Socialni podjetniki svoje delo vidijo kot obliko ekonomije, ki poleg podjetništva in tržne dejavnosti pomeni tudi poslanstvo uvajanja družbenih sprememb.20202020-01-10 08:35:10Magistrsko delo/naloga113481sl