Biotično zatiranje navadne pršice (Tetranychus urticae Koch) na hmelju s plenilsko pršico Neoseiulus californicus (McGregor)Turnšek, Anja (Avtor) Trdan, Stanislav (Mentor) Rak Cizej, Magda (Komentor) hmeljarstvoHumulus lupulusbiotično varstvo rastlinnavadna pršicaTetranychus urticaeplenilska pršicaNeoseiulus californicuspoljski poskusNavadna pršica (Tetranychus urticae) je pomemben škodljivec hmelja. Za njeno zatiranje je v Sloveniji registrirano majhno število kemičnih pripravkov, tudi zato je škodljivec razvil odpornost na nekatere aktivne snovi. Leta 2015 smo v proizvodnem hmeljišču v Spodnji Savinjski dolini za varstvo hmelja pred navadno pršico vnesli plenilsko pršico Neoseiulus californicus. Učinkovitost plenilca smo spremljali s štetjem mobilnih osebkov in jajčec navadne pršice na listih hmelja na treh različnih višinah hmelja. Štetje smo opravili v štirih terminih, v vseh treh dekadah julija in prvi dekadi avgusta. Za primerjavo smo navadno pršico spremljali na rastlinah, kjer nismo nanašali akaricidov (negativna kontrola) in na rastlinah, kjer smo uporabljali akaricide za varstvo hmelja pred navadno pršico (pozitivna kontrola). Uporabili smo pripravka z aktivnima snovema abamektin (Vertimec Pro) in heksitiazoks (Nissorun 10 WP). Na rastlinah, kjer smo izvajali biotično varstvo, je število mobilnih oblik navadne pršice najprej upadlo, nato pa se ni več bistveno spreminjalo. Z gospodarskega vidika je pomemben podatek delež poškodovanosti storžkov hmelja. V vsakem obravnavanem postopku smo v štiri razrede, glede na poškodbe storžkov, razvrstili po 30 storžkov s srednje in 30 storžkov z zgornje višine rastline. V vseh obravnavanjih je bil največji delež nepoškodovanih in malo poškodovanih storžkov (0-5 % poškodb). Deleži poškodovanih storžkov se niso bistveno razlikovali med biotičnim (22,2 ± 6,3 %) in kemičnim varstvom (25,0 ± 5,0 % in 24,8 ± 5,6 %) ter kontrolo (25,0 ± 7,2 %).[A. Turnšek]20192020-01-02 07:45:46Magistrsko delo/naloga113420sl