<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113416"><dc:title>Optimizacija sestave hibridnih lepljenih lameliranih nosilcev</dc:title><dc:creator>Fašalek,	Andrej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šernek,	Milan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Straže,	Aleš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>hibridni lamelirani nosilci</dc:subject><dc:subject>nelinearne simulacije</dc:subject><dc:subject>konstrukcijsko lepljenje</dc:subject><dc:description>Les v zadnjih letih ponovno postaja atraktiven gradbeni material zaradi večje ekološke osveščenosti in splošnega trenda okolju prijazne graditve. Ena alternativnih možnosti uporabe bukovega lesa, ki ga imamo v Sloveniji veliko, je izdelava lepljenih lameliranih nosilcev. Zaradi nekaterih pomanjkljivosti, ki jih ima bukov les, je bil cilj magistrske naloge razviti kombiniran nosilec iz bukovine in smrekovine (hibridni nosilec). Vseboval naj bi takšen delež bukovine, da bi njena izkoriščenost bila najvišja z vidika togosti, trdnosti in nizke lastne teže nosilca. Z namenom, da bi ugotovili, ali sta pogosto uporabljani MUF in PUR lepili primerni za izdelavo takšnih nosilcev, smo izvedli strižni in delaminacijski test po standardu SIST EN 14080:2013. Zahteve so bile dosežene v vseh primerih. Izdelali smo po dva bukova, smrekova in hibridna nosilca, ki sta imela zunanji lameli iz bukovine, notranje pa iz smrekovine. Lamelam in nosilcem smo določili dinamični modul elastičnosti. Vpliv deleža bukovine na togost nosilca smo izračunali s kompozitno teorijo. Vpliv na trdnost pa smo preučili s simulacijami, ki smo jih izvedli v programu ABAQUS. Na podlagi izvedenega štiritočkovnega upogibnega testa smo izdelali modele smrekovih in bukovih nosilcev. Za hibridne nosilce smo naredili 12 modelov z različnimi debelinami bukovih lamel. Z vidika togosti in nizke lastne teže nosilca smo ugotovili, da je optimalen delež bukovine v hibridnem nosilcu nič, saj so najvišji specifični modul elastičnosti dosegli smrekovi nosilci. Rezultati, dobljeni pri simulacijah, niso pokazali najboljšega sovpadanja z eksperimentalnimi, zato optimalnega deleža bukovine z vidika trdnosti in nizke lastne teže nismo določili. Ugotovili smo dobro korelacijo med statičnimi in dinamičnimi moduli elastičnosti nosilcev.</dc:description><dc:publisher>[A. Fašalek]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2020-01-02 07:45:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113416</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>