<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113407"><dc:title>Izredne razmere in odgovornost držav po mednarodnem investicijskem pravu</dc:title><dc:creator>Žitnik,	Brina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sancin,	Vasilka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mednarodno investicijsko pravo</dc:subject><dc:subject>investicijska arbitraža</dc:subject><dc:subject>investitorji</dc:subject><dc:subject>investicije</dc:subject><dc:subject>izredne razmere</dc:subject><dc:subject>nuja</dc:subject><dc:description>Mednarodno investicijsko pravo je področje mednarodnega javnega prava, ki ureja pravice in obveznosti držav gostiteljic in tujih investitorjev v teh državah z namenom spodbujanja in varstva naložb. Mednarodni investicijski spori se pogosto rešujejo v okviru mednarodne arbitraže, ki jo lahko sprožijo tuji investitorji, če menijo, da jim je država s svojim ravnanjem kršila njihove pravice. Zaradi narave državnih posegov v času izrednih razmer, pa obstaja večja nevarnost za kršitve mednarodnih obveznosti držav v razmerju do tujih investitorjev.

Naloga obravnava institute splošnega mednarodnega prava in mednarodnega investicijskega prava, ki so na voljo državam pred arbitražnimi tribunali v postopkih glede zatrjevanih kršitev v času izrednih razmer. Države so v svojem pravnem utemeljevanju precej omejene. Mednarodni investicijski sporazumi vsebujejo dva instituta, ki sta jim na voljo v času izrednih razmer, t.j. splošne izjeme in določbe o nadomestilu za izgube (compensation for losses clauses). Poleg obrambe na podlagi pogodbenih institutov se države lahko sklicujejo tudi na okoliščine, ki izključujejo protipravnost po mednarodnem običajnem pravu o odgovornosti držav (npr. nuja).

Arbitražna praksa na področju tujih investicij, ki se je doslej ukvarjala z omenjenimi instituti, je relativno neusklajena, kar predstavlja dodatno težavo za vpletene deležnike. Pomanjkanje jasnih smernic glede dopustnega ravnanja držav v času izrednih razmer, se namreč odraža v nestabilnosti pravnega okolja.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2020-01-02 07:15:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113407</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
