<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113384"><dc:title>Določanje samoinkompatibilnostnih alelov čistih linij zelja (Brassica oleracea var. capitata L.) s pomočjo molekularnih markerjev</dc:title><dc:creator>Čebin,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bohanec,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rudolf Pilih,	Katarina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>genetika</dc:subject><dc:subject>zelje</dc:subject><dc:subject>Brassica oleracea var. capitata</dc:subject><dc:subject>samoinkompatibilnost</dc:subject><dc:subject>molekularni markerji</dc:subject><dc:description>Zelje predstavlja eno najpomembnejših zelenjadnic na svetu. Klasično žlahtnjenje in pridobivanje novih sort zelja je zelo zamudno, saj je zelje dvoletnica. Samoinkompatibilnost je lastnost nekaterih cvetočih rastlin, ki bi lahko znatno skrajšala postopek žlahtnjenja. V ta namen je bil zasnovan poskus, v katerem smo 114 čistim linijam belega zelja iz pomnoženih DNA fragmentov določili inkompatibilnostni razred na osnovi markerjev SRK (S-lokus receptor kinaza) gena, ki je ženska domena (se izrazi v pestiču). Na začetku smo uporabili 9 začetnih oligonukleotidov, ki pomnožujejo različne domene SRK gena, v nadaljevanju poskusa pa smo jih 6 izločili, ker niso delovali pravilno ali pa so bili kontaminirani. Ugotovili smo, da 33,3 % čistih linij pripada razredu I. S pomočjo sekvenčne reakcije smo določili zaporedje 66 čistim linijam in jih razvrstili v podrazrede. V razredu I smo dobili 4 različne podrazrede, v razredu II pa 2. Na 12 različnih lokacijah po Sloveniji smo v parih posadili po eno rastlino belega zelja in eno rastlino rdečega zelja za poskus križanja. Seme smo pridobili samo na dveh lokacijah. Iz semena smo vzgojili sadike in na nivoju fenotipa ter s pomočjo mikrosatelitnih markerjev preverili, ali je prišlo do samooprašitve ali križanja. Delež samooprašitve je bil v inkompatibilnostnem razredu I visok, kar pomeni, da se je kljub močni samoinkompatibilnosti oprašilo veliko število rastlin, zato bi morali poskus ponoviti v bolj optimalnih pogojih.</dc:description><dc:publisher>[A. Čebin]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-12-28 07:45:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113384</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
