<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113381"><dc:title>Doktrina oblastnih pristojnosti v mednarodnem investicijskem pravu</dc:title><dc:creator>Osojnik,	Maks David	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sancin,	Vasilka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mednarodno investicijsko pravo</dc:subject><dc:subject>mednarodna investicijska arbitraža</dc:subject><dc:subject>doktrina oblastnih pristojnosti</dc:subject><dc:subject>doktrina učinkov</dc:subject><dc:description>Predmet magistrskega diplomskega dela je analiza pravnega varstva pred nezakonito razlastitvijo, ki poskuša vzpostaviti ravnotežje med pravicami investitorjev in pravicami držav gostiteljic, kar tvori jedro mednarodnega investicijskega prava. K vprašanju, kako postaviti mejo med ukrepi države gostiteljice, ki pomenijo razlastitev tuje investicije, in ukrepi, ki pomenijo zakonito regulacijo, so tribunali v mednarodni investicijski arbitraži pristopili z dvema doktrinama: doktrino uči
nkov in doktrino oblastnih pristojnosti. Doktrina učinkov pravi, da je edini dejavnik pri ugotavljanju, ali je prišlo do posredne razlastitve, učinek ukrepov države na določeno premoženje. Namen, ki ga ti ukrepi zasledujejo, je povsem nerelevanten. Na drugi strani doktrina oblastnih pristojnosti kot relevantne kriterije upošteva tudi namen, kontekst in naravo spornih ukrepov. Če ukrep zasleduje legitimne cilje javnega dobra, je nediskriminatoren, sprejet v dobri veri in razumen, potem do razlastitve ni prišlo. Zaradi pomanjkljivosti obeh doktrin se je razvila omiljena oblika doktrine oblastnih pristojnosti, ki je omejena na nekatere najpomembnejše elemente javne dobrobiti, kot so javno zdravje, varnost, okolje in davčna politika. Doktrina je bila v svoji omiljeni obliki vključena v številne novejše mednarodne investicijske sporazume. Magistrsko diplomsko delo obravnava tudi vse pogostejšo prakso arbitražnih investicijskih tribunalov, ki pri presoji zakonitega izvrševanja oblastnih pristojnosti uporabijo test sorazmernosti. Hipoteza tega magistrskega diplomskega dela je, da je pri presoji domnevne posredne razlastitve treba upoštevati tudi namen spornega ukrepa in da je doktrina oblastnih pristojnosti omejena zgolj na nekatere ukrepe, ki zadevajo najpomembnejše javne interese.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-12-28 07:15:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113381</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>