Dojenje in javnostKoritnik, Neža (Avtor) Mivšek, Ana Polona (Mentor) Kusterle, Mateja (Komentor) dojenjedružbamnenjepredsodkiUvod: Dojenje je najbolj optimalen način hranjenja dojenčka, saj mu ne predstavlja samo hranjenja, temveč mu nudi ugodje in občutek varnosti. Ima tudi pomembno vlogo pri vzpostavljanju odnosa med materjo in otrokom. Za mamo je v času dojenja zelo pomembno vključevanje v družbo, saj smo ljudje socialna bitja. Vendar pa se pri vključevanju v družbo lahko pojavi problem hranjenja otroka v primeru dojenja, če imajo ljudje predsodke do dojenja v javnosti. Namen: Namen diplomskega dela je pregled literature, povezane s predsodki o dojenju, in z odzivom ljudi na dojenje v javnosti ter predstavitev vpogleda na situacijo v Sloveniji. Metode dela: Teoretični del temelji na deskriptivni metodi dela. Predstavljena je obstoječa znanstvena in strokovna literatura, ki obravnava predsodke, povezane z dojenjem, in mnenje družbe o dojenju v javnosti. Iskanje literature je potekalo s pomočjo podatkovnih baz: Science Direct, PubMed, Cochrane Library in mrežnika Google Učenjak. Empirični del temelji na kavzalno-neeksperimentalni metodi dela. Uporabljen je bil anketni vprašalnik, sestavljen iz 17 vprašanj. Anketa je bila objavljena na spletnem portalu 1KA in deljena preko družbenih medijev. Rezultati: Anketo je ustrezno izpolnilo 137 oseb (108 žensk in 29 moških). Splošni predsodki o dojenju med anketiranci niso prevladovali, z izjemo predsodka, ki se nanaša na to, da bi ženske v javnosti otroka morale podojiti v posebnem, temu namenjenemu prostoru. Glede na razlikovalne kriterije (spol, bivalno okolje in starost) imajo odklonilen odnos do dojenja v javnosti ženske, anketiranci, ki živijo na vasi ter anketiranci v starostni skupini od 45 do 59 let. Manj kot polovica anketirancev se zaveda vpliva mnenja javnosti na odločitev matere glede dojenja v javnosti. Razprava in zaključek: Večina anketirancev v naši raziskavi ima manj predsodkov in bolj pozitiven odnos do dojenja v javnosti kot anketiranci v tujih študijah. Ljudje se kljub promociji in ozaveščanju glede dojenja še vedno ne zavedajo, kako pomembno vlogo ima večinsko mnenje družbe pri odločitvah mater glede načrta hranjenja njihovih otrok. Rezultatov se ne more posplošiti na celotno populacijo, saj je bil vzorec anketirancev premajhen in ni bil enakomerno zastopan v vseh razlikovalnih kriterijih. Za relevantnost podatkov o stanju v slovenski javnosti bi bila potrebna nadaljnja obsežnejša raziskava, v kateri bi bili udeleženci enakomerno zastopani v vseh razlikovalnih kriterijih.20192019-12-22 07:47:13Diplomsko delo/naloga113366sl