Vpliv dinamične omočljivosti na trenjeKus, Maja (Avtor) Kalin, Mitjan (Mentor) dinamična omočljivostkoeficient trenjaaditiviadsorpcijaoljakot omočljivostiV doktorskem delu smo preučevali vpliv različnih organskih modifikatorjev trenja na omočljivost z mazivom in posledično na trenje v elastohidrodinamičnih pogojih mazanja. Predstavljeno teoretično ozadje problema kaže, da trenutno vloga omočljivosti v triboloških aplikacijah še vedno ni povsem razjasnjena, predvsem kar se tiče omočljivosti z mazalnimi olji, ki v stiku z večino kovin izkazujejo razširjajoči tip omočljivosti. V delu smo zato vrednotili omočljivost z oljem s statičnimi in dinamičnimi parametri omočljivosti ter ugotovili, da so dinamični parametri bolj primerni za popis omočljivosti v realnih triboloških aplikacijah kot statični. Rezultati površinskih energij in ATR-FTIR spektroskopije (t.j. tehnika oslabljenega popolnega odboja IR spektroskopije s Fourierjevo transformacijo) kažejo, da se vsi testirani aditivi adsorbirajo na jekleno površino tako pri 25 °C kot pri 100 °C, adsorbirani film pa znatno poveča oleofobnost površine. Rezultati kvarčne mikrotehtnice z monitoringom disipacije (QCM-D) potrjujejo uspešno adsorpcijo aditivov iz olja na jeklo pri 25 °C in 100 °C, prav tako pa kažejo, da je adsorpcija aditiva odvisna od njegove polarnosti. Variiranje molekulske strukture aditiva (število polarnih skupin, dolžina alkilne verige, polarnost funkcionalne glave, nasičenost) prav tako vpliva na oleofobnost, trendi so enaki pri 25 °C in 100 °C, ta vpliv je najbolj očiten pri popisu omočljivosti z dinamičnimi parametri. Rezultati triboloških testov v elasto-hidrodinamičnem (EHD) režimu mazanja pri 25 °C in 100 °C kažejo, da testirani aditivi znižajo koeficient trenja tudi v pogojih popolnega mazalnega filma. Koeficient trenja se niža z naraščajočo oleofobnostjo adsorbiranega filma (večjimi napredujočimi in umikajočimi koti). Samo z dodatkom organskih modifikatorjev trenja baznemu olju, ki se adsorbirajo na jekleno površino, smo pri 25 °C dosegli do 12,4 % znižanje trenja, pri 100 °C pa do 22,2 % nižje trenje, kar predstavlja pomemben tehnološki doprinos.[M. Kus]20192019-12-22 07:45:44Doktorsko delo/naloga113364sl