<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113345"><dc:title>Motivacija otrok z motnjo avtističnega spektra pri plezalnih aktivnostih</dc:title><dc:creator>Meke,	Veronika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bajde,	Silva	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gričar,	Nevenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>volja</dc:subject><dc:subject>motnja avtističnega spektra</dc:subject><dc:subject>plezanje</dc:subject><dc:subject>okupacija</dc:subject><dc:description>Uvod: Plezanje je gibanje, pri katerem se s pomočjo rok in nog pomikamo navzgor. Otroku plezanje najprej predstavlja sredstvo za premagovanje ovir, nato se pojavi kot del igre. Nekje pri šestem letu, ko so otroci sposobni plezanja na steni, pa mu lahko predstavlja prostočasno aktivnost. Priljubljenost plezanja v današnjem svetu ves čas narašča, s tem pa se širi tudi krog uporabnikov, med katerimi so lahko tudi otroci z motnjo avtističnega spektra. Za njih je značilna zmanjšana motivacija za okupacijo, omejen spekter interesov ter težave na senzornem področju, ki omejujejo vključevanje v aktivnosti. Namen: Namen diplomskega dela je prikazati razvoj volje otrok z motnjo avtističnega spektra za plezanje in ugotoviti, katere posebnosti senzorne posebnosti ovirajo, oziroma podpirajo otroka pri vključevanju v plezalne aktivnosti. Metode dela: Izvedena je bila multipla študija primerov, v katero so bili vključeni otroci stari med 5 in 13 let, z motnjo avtističnega spektra ter pridruženo motnjo v duševnem razvoju. Za analizo obravnav smo uporabili Pediatric Volitional Questionnaire, za ocenjevanje senzornih značilnosti pa Short Sensory Profile. Rezultati: Stopnja razvoja volje je pri vseh udeležencih tekom obravnav ostala na istem nivoju. Pri vseh smo lahko zaznali izboljšanje volje na nivoju raziskovanja in kompetence, vendar ni bila nobena vedenjska postavka ocenjena višje kot z ˝vključen˝. Pri vseh, so bila ugotovljena izrazita odstopanja pri taktilni senzibilnosti in nivoju energije. Prav tako so imeli vsi udeleženci izrazita odstopanja pri seštevku vseh kategorij. Razprava in zaključek: Poleg same znižane motivacije, ki je za motnjo avtističnega spektra značilna, jih pri participaciji pri plezanju omejujejo tudi težave na senzornem področju, še posebno taktilna preobčutljivost ter nizek nivo energije. Zaradi pridružene motnje v duševnem razvoju je vprašljivo tudi samo razumevanje navodil ter zavedanje svojih sposobnosti. Senzorne posebnosti večinoma zavirajo participacijo, pri tistih, ki pa so iskalci vestibularnih in proprioceptivnih dražljajev, pa jo spodbujajo. Kljub temu, da večina uporabnikov ni motivirana za samo plezanje, so pri nekaterih pripravljalnih aktivnostih pokazali zadovoljstvo.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-12-21 07:47:25</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113345</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
