<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113343"><dc:title>Kakovost življenja in prezentizem študentov zdravstvene nege</dc:title><dc:creator>Bezjak,	Andrej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Milavec Kapun,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pađen,	Ljubiša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>zdravstveni prezentizem</dc:subject><dc:subject>z zdravjem povezana produktivnost</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo z življenjem</dc:subject><dc:subject>zdravstveno stanje</dc:subject><dc:subject>študenti</dc:subject><dc:description>Uvod: Prezentizem predstavlja dejanje, s katerim literatura na področjih medicine dela in organizacijskih ved najpogosteje označuje posameznikovo prisotnost na delovnem mestu kljub obolenju. To je pogost pojav tudi na področju zdravstvene nege. Posledice prezentizma so slabše zdravstveno stanje zaposlenih, upad produktivnosti in slabši rezultati delovnih organizacij. Poleg zdravstvenega stanja na pojavnost dejanja vplivajo številni drugi dejavniki, v večji meri povezani z delovnimi pogoji in osebnimi okoliščinami zaposlenih. Namen: Z raziskovalnim delom ugotoviti, ali doživljanje kakovosti življenja študentov zdravstvene nege v izbrani izobraževalni instituciji vpliva na pojavnost prezentizma. Metode dela: Z vprašalnikom razdeljenim med študente zdravstvene nege smo beležili njihovo subjektivno oceno kakovosti življenja (10-stopenjska Cantrilova lestvica) in prezentizma (SPS-6) ter z analizo podatkov s t-testom iskali razliko v prisotnosti prezentizma med skupinama z višjo in nižjo zaznano kakovostjo življenja. Rezultati: Bistvene razlike v stopnji prezentizma med skupinama z nižjo (20,6) in višjo zaznano kakovostjo življenja (22,7) nismo opazili. Statistično pomembnih razlik med skupinama nismo zaznali (p = 0,11), vrednost t-testa je znašala 0,29. Razprava in zaključek: V raziskavi smo pri večini zaznali zadovoljstvo z lastnim življenjem in odsotnost prezentizma. Vpliva doživljanja kakovosti življenja na pojavnost prezentizma nam ni uspelo potrditi. Oba koncepta imata velik vpliv na delovno in splošno življenjsko sliko, zato poudarjamo pomen nadaljnjega raziskovanja kot temelja za uvajanje intervencij, s katerimi bi izboljšali kakovost življenja in posameznika opolnomočili za pravilno odločitev ob pojavu bolezni.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-12-21 07:47:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113343</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>