ANALIZA OBDAVČITVE DELAVCEV MIGRANTOV V IZBRANIH DRŽAVAHKRPIČ, KATJA (Avtor) Klun, Maja (Mentor) delavec migrantrezidentdohodninaizračun dohodninedvojno obdavčenjemetode za odpravo dvojnega obdavčenjaEvropska unija in njena temeljna načela so v evropski prostor prinesla veliko novih priložnosti za njene prebivalce. Načelo prostega pretoka blaga, storitev, ljudi in kapitala daje slovenskim državljanom možnost, da do vira svojega dohodka pridejo tudi izven meja Slovenije, predvsem v Avstriji. Vendar pa se z delom in dohodkom iz Avstrije ne prekine davčna vez s Slovenijo, kar pomeni, da mora rezident Slovenije, del svojega dohodka nameniti za davčne potrebe v Sloveniji. Težava nastane, kadar mora slovenski rezident plačati davek tudi državi, v kateri je dohodek prejel. Zato sem v diplomski nalogi skušala ugotoviti, kakšna je razlika med obdavčenjem delavcev migrantov glede na kraj dela in glede na njegov osebni status. S pomočjo deskriptivne metode sem opredelila teoretična izhodišča, ki so mi pomagala v nadaljevanju. Po opravljenih izračunih sem primerjala dobljene rezultate in jih predstavila s pomočjo grafičnih in tabelaričnih prikazov. Ugotovila sem, da delavec na delu v Avstriji, ki med svoje olajšave ne more uvrstiti olajšave za vzdrževane družinske člane, Sloveniji plača sorazmerno največ davka na dohodek. Vzrok težav lahko najdemo pri avstrijskem davčnem sistemu, ki je toleranten do tistih, ki padejo v prvi dohodninski razred. Letni dohodek do 11.000 € namreč ni obdavčen. Italija ima davčno lestvico bolj podobno naši kot avstrijskim, zato takšnih težav v Italiji ni. V nadaljnjih postopkih bi bilo smiselno razmišljati o postopku medsebojnega usklajevanja teh lestvic ne samo z Avstrijo, ampak na splošno med vsemi državami Evropske unije. Potrebne bi bile spremembe tudi na področju notranje zakonodaje.20192019-12-20 13:50:00Diplomsko delo/naloga113329sl