<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113322"><dc:title>Molekularni mehanizmi uravnavanja poroda</dc:title><dc:creator>Pirnat,	Pia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Milisav,	Irina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Druškovič,	Mirjam	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>molekularni mehanizmi</dc:subject><dc:subject>uravnavanje poroda</dc:subject><dc:subject>hormoni</dc:subject><dc:subject>prezgodnji porod</dc:subject><dc:description>Uvod: Natančni molekularni mehanizmi uravnavanja poroda še danes niso povsem raziskani. Pomembno je poznavanje procesa normalnega in nenormalnega poroda, saj to pomaga pri razvijanju in uporabi novejših ter ustreznejših ukrepov za preprečevanje prezgodnjega poroda. Namen: Predstaviti in strniti že obstoječe, najnovejše in na dokazih temelječe znanje o molekularnih mehanizmih, ki sprožijo porod pri človeku. V nadaljevanju pa je namen opisati določene hormone oziroma dejavnike, ki so prisotni med porodom in glavne mehanizme, ki so odgovorni za prezgodnji porod. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna ali opisna metoda dela s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature iz področja molekularnih mehanizmov uravnavanja poroda. Obstoječo znanstveno literaturo smo iskali s pomočjo podatkovnih baz CINAHL, MEDLINE, Pubmed, DiKUL in v kooperativnem bibliografskem sistemu COBISS.SI. Rezultati: Mehanizmi, ki vzdržujejo nosečnost in sprožijo začetek poroda, so zelo zapleteni in vključujejo mater, plod in njegove ovoje. Maternica in posteljica imata pomembno vlogo pri sintezi in sproščanju mediatorjev poroda. Končno skupno pot do poroda sestavljajo vnetne in endokrine interaktivne poti, ki vodijo v maternično krčenje in zorenje materničnega vratu. S kliničnimi raziskavami na živalih so znanstveniki dokazali, da plodova zveza/os hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza vpliva na čas začetka poroda. Dvig kortizola pri plodu neposredno vpliva na izražanje prostaglandin-E sintaza v posteljici, ki ima za posledico povečano delovanje prostaglandinov. Poleg tega so ostali mehanizmi, kot so padec progesterona in dvig estrogena, delovanje kortikoliberina, povečana občutljivost na oksitocin in nastanek presledkovnih stikov, ključ do uspešnega rojstva. Razprava in zaključek: Ključnega pomena pri razjasnjevanju mehanizmov poroda so raziskave na živalih in klinično opazovanje pri ljudeh. Do sedaj so znanstveniki ugotovili, da ti mehanizmi vključujejo plodove organe, ki so funkcionalno integrirani s posteljico in maternico. Na žalost pa v celoti ne vedo, kako natančnejši mehanizmi vplivajo na ciljna tkiva v maternici in materničnem vratu. Trenutno razumevanje mehanizmov ima pomemben vpliv na prepoznavanje znakov prezgodnjega poroda. Ker sta prezgodnji porod in porod po 40. tednu nosečnosti povezana s povečano perinatalno obolevnostjo, so v ta namen razvili klinične protokole za podaljšanje nosečnosti ali pravočasno indukcijo poroda.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-12-20 07:47:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113322</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>