Vpliv prehrane matere in okoljskih dejavnikov na razvoj mikrobiote materinega mleka in črevesne mikrobiote dojenčkaTušar, Tina (Avtor) Rogelj, Irena (Mentor) Grabnar, Iztok (Komentor) mikrobiota humanega mlekačrevesna mikrobiotaprehrana matereprobiotikiDHKprehrana otrokanačin porodaITMprirast telesne masePodatke za proucevanje vpliva prehrane in dejavnikov matere na mikrobioto materinega mleka in crevesno mikrobioto otroka smo pridobili z vprasalniki o pogostosti uzivanja zivil in mikrobioloskimi analizami vzorcev mleka in blata, pridobljenih v studiji Moje mleko J43606. Med udelezenkami je bilo le 3,2 odstotkov vegetarijank. Dojece matere, ki so uzivale meso in ribe, ribje izdelke in morske sadeze so imele v vzorcih mleka visje koncentracije stafilokokov. Matere, ki so uzivale priporocene kolicine dokoheksaenojske mascobne kisline DHK, so imele v vzorcih kolostruma visjo koncentracijo bakterij iz skupine Bacteroides-Prevotella in rodu Clostridium IV. Visji vnos DHK s prehrano je zvisal stevilo bifidobakterij v kolostrumu, ter mleku. Uzivanje probioticnih mlecnih in sojinih izdelkov je znizalo koncentracijo enterobakterij v kolostrumu. Otroci mater, ki so v nosecnosti uzivale probioticni sev Lactobacillus gasseri K7, so imeli 3 dni po porodu v vzorcih blata visje stevilo bifidobakterij. Matere z normalno telesno maso pred zanositvijo in priporocenim prirastom telesne mase med nosecnostjo so imele nizjo koncentracijo bakterij Bacteroides-Prevotella v kolostrumu, zrelem mleku, ter nizjo koncentracijo enterobakterij v kolostrumu. Ne glede na nacin prehrane otroka se je do tretjega meseca povecevala koncentracija bifidobakterij, ki so postale prevladujoca skupina v 71 odstotkov vzorcev blata izkljucno dojenih in 56,5 odstotkov vzorcev delno dojenih otrok. Pri izkljucno dojenih otrocih se je v blatu zvisala koncentracija stafilokokov, dohranjevani otroci pa so imeli visjo koncentracijo enterokokov in E. faecalis, enterobakterij ter predstavnikov skupine Clostridium XIV. Otroci rojeni s carskim rezom, so bili pogosteje hranjeni z mlecno formulo in so imeli v vzorcih blata po 30 in 90 dneh visjo mikrobno populacijo enterokokov ter enterobakterij in skupine Clostridium XIV. Otroci rojeni vaginalno so imeli v blatu visjo koncentracijo Bacteroides-Prevotella.[T. Tušar]20192019-12-19 07:45:28Doktorsko delo/naloga113292sl