<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113266"><dc:title>Vloga skupine v terapevtskem procesu pri premagovanju anksioznosti in stresa</dc:title><dc:creator>Lešnik,	Neja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gerjolj,	Stanko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>anksioznost</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>tesnoba</dc:subject><dc:subject>skupina</dc:subject><dc:subject>skupinska terapija</dc:subject><dc:subject>fenomenološka metoda</dc:subject><dc:description>Skupinska terapija je uveljavljena oblika psihoterapije, kjer se v zaupnem in podpornem okolju redno srečujejo člani pod strokovnim vodstvom. V magistrski nalogi je avtorica raziskovala doživljanja članov, ki so izkusili skupinsko terapijo v povezavi s stresom in anksioznostjo, prav tako pa tudi doživljanje vloge skupine skozi oči terapevtov, ki so v praksi izvajali skupinsko terapijo. V prvem delu naloge je predstavljen teoretski okvir anksioznosti in stresa ter njuna simptomatika in vzroki. Predstavljen je tudi razvoj pojmov skozi zgodovino in uporaba pojmov v klinični praksi. Anksioznost in stres se v teoretičnem delu razmejita od drugih sorodnih fenomenov. Kot ena izmed učinkovitih psihoterapevtskih praks je izpostavljena skupinska terapija. Predstavljen je zgodovinski pregled uporabe skupinskih praks in razvoj ter uporabnost le-te v današnjem času. Skupinska terapija je teoretsko predstavljena tako z vidika delovanja skupinske dinamike kot tudi terapevtskih dejavnikov, ki delujejo v njej in so zaslužni za napredek v skupini tako na nivoju posameznika kot skupine. V empiričnem delu je avtorica raziskave uporabila fenomenološko metodo, ki temelji predvsem na osebnem doživljanju nekega fenomena. Avtorica je z metodo polstrukturiranih intervjujev dobila informacije o doživljanju vloge skupine v terapevtskem procesu pri spoprijemanju z anksioznostjo in stresom. Nato se je fokusirala predvsem na osvetlitev vprašanj v povezavi z vlogo skupine. Rezultati raziskave so pokazali, kako udeleženke terapije in terapevta doživljajo vlogo skupine ter njeno dinamiko. Predvsem nas je zanimalo doživljanje skupine ter v kolikšni meri je bila moč skupine v podporo udeležencem. Z raziskavo smo prišli do ugotovitev, da so udeleženci s pozitivno izkušnjo skupinskega terapevtskega pristopa skupino oz. njeno vlogo v terapevtskem procesu doživljali izjemno podporno. Razvil se je skupinski duh in občutek zavezništva, kar je za terapevtsko vlogo skupine ključnega pomena.</dc:description><dc:publisher>[N. Lešnik]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-12-18 07:35:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113266</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
