Ustavna demokracijaKeškić-Skenderović, Zerina (Avtor) Pavčnik, Marijan (Mentor) demokracijaustavakonstitucionalizemustavna demokracijačlovekove praviceustavno sodiščedelitev oblastipravice manjšinpravna država.Demokracija je oblika oblasti, ki jo danes večina ljudi dojema kot najbližjo idealni ureditvi države, saj temelji na svobodi, enakosti in varnosti – ciljih, za katere bi si morala prizadevati sodobna družba. V uvodu, ki je hkrati prvo poglavje magistrske naloge, podajam opredelitve demokracije in ustavne demokracije na način, kot jih trenutno razumem sama. V drugem poglavju se ukvarjam z načeli in pogoji ustavne demokracije ter z ustavno demokracijo v Republiki Sloveniji. V tretjem poglavju poskušam poudariti pomen ustave. Najbolj me zanima, ali ustava kot najpomembnejši pravni in politični akt svobodo v demokratični ureditvi omejuje ali jo zagotavlja. Čeprav je demokracija nepredstavljiva brez svobode kot svojega temeljnega elementa, ta svoboda ne sme in ne more biti neomejena. Si lahko predstavljamo družbo, v kateri svoboda nima meje, v kateri ni vrhovnega zakona, na katerega bi se lahko vsak posameznik skliceval, ko njegove pravice ogroža država ali drug posameznik? Prvo ključno vprašanje, s katerim se v tem kontekstu ukvarjam, je del četrtega poglavja z naslovom »Človekove pravice in svoboščine – srž ustavne demokracije?«. V petem poglavju namenim pozornost Ustavnemu sodišču. Bistvo ustavne demokracije je Ustavno sodišče opredelilo v odločbi št. U-I-111/04 z dne 8. 7. 2004, ki jo predstavim na koncu magistrske naloge. V sklepu predstavim moj osebni pogled na politični sistem, kakšna je ustavna demokracija ter potrdim oziroma zavrnem postavljene hipoteze20192019-12-18 07:15:06Magistrsko delo/naloga113265sl