Mnenje starejših oseb o učinkih pomoči s plesno-gibalnimi dejavnostmi na njihovo počutjeStanković, Iryna (Avtor) Vute, Rajko (Mentor) Vogrinc, Janez (Komentor) plesno-gibalna terapijaMagistrsko delo raziskuje mnenja starostnikov o vplivu metod pomoči s plesno-gibalnimi dejavnostmi na njihovo počutje. V teoretičnem delu so osvetljeni situacija povečanja odstotka starejše populacije v svetu, tj. staranja prebivalstva, fiziološki, psihološki in socialni vidik procesa staranja ter koncept zdravega, aktivnega, uspešnega staranja. Poudarjena je pomembnost gibanja za vzdrževanje zdravja in dobrega počutja, predstavljena politika Evrope in Slovenije v strategiji dolgožive družbe. Opisani so terapevtski učinki plesa, principi in metode plesno-gibalne terapije ter njihova uporaba v preventivne namene, v namene osebnostne rasti, povezanosti s svojim telesom in čustvi, formiranja integrirane osebnosti in s tem izboljšanja kakovosti življenja osebe na kognitivnem, fizičnem, psihičnem in socialnem nivoju, kar lahko prispeva k boljšemu zdravju in preventivi pred degenerativnimi obolenji. Opisane so metode pomoči s plesno-gibalnimi dejavnostmi, ki sem jih uporabljala v delu. V praktičnem delu je izvedena kvalitativna raziskava o mnenju starejših oseb o učinkih pomoči s plesno-gibalnimi dejavnostmi na njihovo počutje (kakovost življenja). Raziskava je osredotočena na starejše obiskovalce dnevnega centra aktivnosti Fužine in društva bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami Trepetlika, ki se srečujejo z izzivi staranja in degenerativnimi obolenji. Dve leti sem vodila plesne delavnice v:  dnevnem centru aktivnosti za starejše občane Fužine. Delavnice so temeljile na metodah pomoči s plesno-gibalnimi dejavnostmi enkrat tedensko po eno uro na teden;  društvu bolnikov s Parkinsonovo boleznijo Trepetlika. Delavnice plesa so potekale enkrat tedensko po 1,5 ure na teden. Po izvedenih srečanjih sem izvedla delno strukturiran intervju s šestimi udeleženci delavnic. Intervjuji so analizirani s pomočjo kvalitativne analize. Raziskala sem mnenje uporabnikov o učinkih metod pomoči s plesno-gibalnimi dejavnostmi na njihovo telesno, emocionalno in socialno stanje, na fizične komponente zdravja (aerobno zmogljivost, gibljivost, ravnotežje, koordinacijo, propriocepcijo), o vlogi strukturiranega plesa kot eni od metod pomoči s plesno-gibalno umetnostjo za starejšo populacijo, terapevtske vidike plesnega nastopanja, o primernosti različnih metod pomoči s plesno-gibalno dejavnostjo, ki sem jih izbrala za delavnice kot redne gibalne aktivnosti za ohranjanje zdravja in dobrega počutja ter blaženja simptomov degenerativnih obolenj. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo starejši in osebe s Parkinsonovo boleznijo pozitivno mnenje o učinkih pomoči s plesno-gibalnimi dejavnostmi na njihovo fizično, emocionalno in socialno stanje, na zavedanje telesa, da so za njih ustvarjalno gibanje in strukturirani plesi enako pomembni, da imajo pozitivno mnenje o nastopanju, če ga ni preveč, da dajejo prednost plesom v paru, vendar uživajo tudi v drugih plesnih stilih, da imajo pozitivno mnenje o izboru tehnik pri vodenju delavnic ter menijo, da imajo delavnice pozitiven učinek na vse motorične kapacitete: aerobno zmogljivost, gibljivost, moč, ravnotežje, koordinacijo in propriocepcijo.20192019-12-18 03:25:22Magistrsko delo/naloga113262sl