<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113234"><dc:title>Primerjava protokola računalniške tomografije prsnega koša na različnih aparatih: vpliv na dozo in diagnostično uporabnost slik</dc:title><dc:creator>Ožbolt,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žibert,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Izlakar,	Jani	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>računalniška tomografija</dc:subject><dc:subject>absorbirana doza</dc:subject><dc:subject>kakovost slike</dc:subject><dc:subject>optimizacija</dc:subject><dc:description>Uvod: CT naprave se med seboj razlikujejo po svojih tehničnih lastnostih, različne indikacije pa zahtevajo uporabo edinstvenih protokolov za posamezno preiskavo. Vzpostavitev protokolov poveča diagnostično učinkovitost ob hkratnem zmanjšanju morebitne povzročene škode pacientu. Zaradi tveganj povezanih z radiološkim slikanjem je potrebno upoštevati načela zaščite pred sevanjem, kot tudi načine zmanjševanja dozne obremenitve pacientov in zagotavljanja dobre kakovost slike. Namen: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšna je razlika v kakovosti slik na vseh petih CT aparatih Onkološkega inštituta Ljubljana, ugotovitve pa predstaviti v povezavi s podatki o celokupni dozi, ki jo prejmejo pacienti pri diagnostičnem slikanju prsnega koša z računalniško tomografijo. Metode dela: Poslikali smo skupaj 19 osnovnih in dodatnih protokolov z uporabo standardnega CT protokola prsnega koša in trebuha, ki se uporablja na Oddelku za radiologijo. Le-ta je bil izhodišče skenirnih parametrov, na podlagi katerih smo na ostalih napravah prilagodili protokole z namenom pridobitve istih pogojev slikanja. Nadaljevali smo z lastno izbranim protokolom, za katerega smo sami določili parametre slikanja in ga uporabili na vseh napravah. 5 zdravnikov specialistov radiologije je pridobljene slike ocenjevalo po Evropskih smernicah o merilih kakovosti za računalniško tomografijo. Rezultati: Rezultati kažejo, da z izjemo enega para zdravnikov obstaja podobnost ocenjevanja. Več kot polovica primerjav ujemanj je bilo statistično značilnih, torej sta ta ocenjevalca dajala enake ocene. Protokol št. 7 Philips naprave je najboljše ocenjeni protokol s strani zdravnikov (3,97), protokol št. 19 GE SPECT-CT pa najslabše (1,89). Prvi protokol Siemens AS+ naprave je imel najnižje dozne vrednosti (DLP 67 mGy cm, CTDI 1,86 mGy). Philips protokol št. 10  povzroča največjo dozno obremenitev (DLP 568,9 mGy cm, CTDI-ja 16,23 mGy). Razprava in zaključek: Dokazali smo, da na kakovost slike vpliva izbira posameznega protokola, predvsem zaradi avtomatskega nadzora ekspozicije, iterativne rekonstrukcije in izbire napetosti. Protokol št. 1 Siemens AS+ je najmanj sevalno obremenjujoč za paciente. Ko zaradi skoraj 6x višje doze zanemarimo Philips protokol št. 7, ki ima minimalno boljše ocenjeno kakovost slike s strani zdravnikov radiologov, lahko rečemo, da Siemens AS+ proizvaja tudi slike z najboljšo kakovostjo. Z raziskavo smo pokazali katere naprave so primerljive med seboj in s kakšnimi nastavitvami jih lahko uporabljamo za enako kakovost slike in čim manjšo sevalno dozo.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-12-15 07:47:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113234</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
