Sedimentna evolucija slovenjgraškega bazena v neogenuIvančič, Kristina (Avtor) Šmuc, Andrej (Mentor) Novak, Matevž (Komentor) sedimentacijsko okoljeproveniencamiocenpobočni masni premikisekvenčni cikliSlovenjgraški bazen predstavlja zahodni robni del neogenskega Panonskega bazena in se v strukturnem smislu nahaja na meji Alp ter Panonskega bazena. V njem so se v miocenu odlagali drobno- do debelozrnati sedimenti, ki so bili do sedaj zelo slabo poznani. S pričujočo disertacijo zapolnjujem to veliko znanstveno vrzel. Z uporabo sedimentoloških, petrografskih in geokemičnih analiz ter biostratigrafskih raziskav sem določila sedimentacijska zaporedja, provenienco in tektonsko okolje ter preučevala paleogeografsko evolucijo območja Slovenjgraškega bazena. Nadalje podajam tudi oceno ekonomskega potenciala kamnin Slovenjgraškega bazena ter za območja, ki so zgrajena iz njih, podajam oceno nevarnosti pojavljanja pobočnih masnih premikov. Slovenjgraški bazen predstavlja kompleksno sedimentno enoto, na evolucijo katere so vplivali tektonika, evstatična nihanja morske gladine, bioprodukcija ter podnebne spremembe. Sedimentacija v Slovenjgraškem bazenu se je začela v karpatiju in je trajala do konca zgodnjega badenija. V zaporedju se menjavajo plasti konglomeratov, peščenjakov, meljevcev in laporovcev, ki so nastajali na kopnem (visokoenergijskem rečenem in mirnem močvirskem), v prehodnem (lagunskem in deltnem) in v plitvomorskem sedimentacijskem okolju. Menjavanje okolij je posledica treh regresijsko-transgresijskih cikov, ki so odraz globalnih sekvenčnih ciklov tretjega reda (TB 2.2, TB 2.3, TB 2.4). Bazen se je zasipal predvsem s sedimenti, ki so prihajali iz severne, severozahodne, zahodne in jugozahodne smeri. Provenienco zrn predstavljajo reciklirani orogeni, ki ustrezajo izvoru v Vzhodnih Alpah. Na sedimente sta vplivali dve tektonski okolji. Sedimenti Slovenjgraškega bazena so nastali na območju kolizijske cone, kar odgovarja koliziji Jadranske in Evrazijske plošče ter formaciji Alp. Usedali so se v območju, ki je bilo podvrženo zgodnjeneogenskemu razpiranju ter pogrezanju plošče v karpatijski subdukcijski coni in posledičnem nastanku Panonskega bazena. Kamnine Slovenjgraškega bazena imajo nizek ekonomski potencial, ker gradijo litološko pestra, majhna in lokalno omejena sedimentna telesa. V disertaciji sem testirala tudi prenosljivost modelov verjetnosti pojavljanja pobočnih masnih premikov, na večje merilo. Izdelani sta bili podrobni karti verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov in skalnih podorov v merilu 1 : 5.000. Modela sta se izkazala za zelo natančna in uporabna, saj sta podala zelo dober približek naravnemu stanju.20192019-12-15 07:15:07Doktorsko delo/naloga113226sl