<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113223"><dc:title>Fiziološko stanje oljke (Olea europaea L.) sorte 'Istrska belica'  v različnih temperaturnih in svetlobnih razmerah v zimskem obdobju</dc:title><dc:creator>Lovšin,	Peter	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vodnik,	Dominik	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šircelj,	Helena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>oljka</dc:subject><dc:subject>mraz</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>ksantofilni cikel</dc:subject><dc:subject>fluorescenca</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil preučiti odzive oljke (Olea europaea L.) sorte 'Istrska  belica' v stresnih razmerah pozimi. Poskus smo izvedli v oljčniku v Dekanih na 4 drevesih. Stopnjo stresa smo ocenili na dva načina: z merjenjem fluorescence, s pomočjo katere smo ocenili fotokemično učinkovitost, ter z analizo vsebnosti pigmentov ksantofilnega cikla, violaksantina (V), anteraksantina (A) in zeaksantina (Z) v listih oljke. Spremljali smo tudi temperaturo zraka in jakost fotosintetskega sevanja (PPFD). Čas, v katerem so bile opravljene meritve (14. 2. do 15. 3.2018) smo razdelili na 3 obdobja. Temperatura zraka  se je v prvem obdobju gibala med 0 °C in 15 °C, sledilo je vmesno hladno obdobje, ko je bila temperatura  med -7 °C in 5 °C, nato pa je nastopila otoplitev s temperaturo med 2 °C in 15 °C. V prvem, toplejšem obdobju je bila fotokemična učinkovitost višja kot v drugem, hladnejšem obdobju. V tretjem obdobju se je z otoplitvijo dvignila  tudi fotokemična učinkovitost. V skladu s pričakovanji  so bili dnevni hodi dejanske fotokemične učinkovitosti bolj izraziti od hodov potencialne fotokemične učinkovitosti. Največje dnevno zmanjšanje dejanske fotokemične učinkovitosti je bilo ob visokih temperaturah in visoki jakosti fotosintetskega sevanja. V razmerju pigmentov (A + Z) / (V + A + Z). ni bilo razlik med sklopi meritev na noben merilni dan, kar lahko, glede na to, da smo v vzorcih zabeležili veliko feofitina, kaže na slabo ohranjenost vzorcev. Po drugi strani lahko ustaljeno visoko razmerje (A + Z) / (V + A + Z), brez vidnih dnevnih sprememb, kakršne smo zabeležili ob vseh treh dnevih vzorčenja listov, odraža stabilno aklimatizacijo ksantofilnega cikla na zimske razmere. Rezultati so potrdili hipotezo, da ob nizkih temperaturah in veliki jakosti svetlobe v listih oljke prihaja do fotoinhibicije.</dc:description><dc:publisher>[P. Lovšin]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-12-14 07:45:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113223</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
