<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113215"><dc:title>Med barvami improvizacije</dc:title><dc:creator>Žitko,	Gregor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gorenec,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Slikarstvo</dc:subject><dc:subject>Improvizacija</dc:subject><dc:subject>Barva</dc:subject><dc:subject>Pristop</dc:subject><dc:subject>Jazz</dc:subject><dc:subject>Diplomska naloga</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga se osredotoča na specifično obdobje v likovni umetnosti, ki je na široko odprlo vrata abstraktni umetnosti. Vasilij Vasiljevič Kandinski je v serijah slik imenovanih kompozicija in improvizacija zapustil velik pečat in diskusijo o dokazani povezavi med glasbo in slikarstvom. Ravno tako kot jaz je ob ustvarjanju likovnih del naletel na pojem sinestezije. Poleg tega se je srečal z nečim še bolj abstraktnim, kar se za slikarstvo, še posebej v času njegovega likovnega ustvarjanja, vsekakor ni spodobilo oziroma ni bilo v uporabi, to je z improvizacijo. Najprej bom skušal natančno razjasniti pojme, ki povezujejo celotno diplomsko nalogo, teoretično bom obrazložil, tako z vidika glasbe kot tudi slikarstva, različne poglede in dejstva, ki so jih strokovnjaki z omenjenih področjih že utemeljili. Kjer bo potrebno, bom dodal tudi svoje mnenje in komentiral, s katerimi stvarmi (problemi, vprašanji) se soočam ob ustvarjanju, do katerih spoznanj sem prišel sam oziroma ob pisanju diplomske naloge in od katerih odstopam, se distanciram ali jih po svoje interpretiram. Poleg likovnega izražanja in razlaganja del Vasilija Kandinskega, slikarja, s katerim lahko najlažje obrazložim in primerjam svoj proces dela, bo govor tudi o jazzu, ki je glavni razlog in pobudnik, da sem serijo del, ki jo opisujem v svoji diplomi, sploh ustvaril, se ji posvetil v celotnem drugem semestru 3. letnika  in z njeno pomočjo pristal korak bližje nečemu, kar v slikarstvu iščem.
Menim, da je Kandinski naredil ogromen korak v smeri abstrakcije in da ga po stotih letih štejemo za nekoga, ki je dosegel visoko umetniško vrednost in gledamo nanj, kakor na antiko. Sam sem ugotovil, da sem povsem nehote zašel v popolnoma enake probleme, ki sem jih z njegovo pomočjo uspel razrešiti ter si dokazati, da sta vsa negotovost in teoretično odstopanje upravičena, saj se na pojma kot sta emocija in improvizacija ne da pokazati s prstom, kaj šele ju ujeti v trenutek ali ju barvno prenesti na slikarsko platno. Prav tako sem samemu sebi od nekdaj želel dokazati, da je med glasbo in barvo močna vez, ki nam jo na žalost kazijo razni poskusi »risanja glasbe«, ki  prekrivajo nejasno in kompleksno pot, kateri sem se sam posvetil in ustvaril, po mojem uspešno, zanimivo serijo likovnih del.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-12-13 08:35:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113215</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
