<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113212"><dc:title>Preprečevanje okužb, povezanih z zdravstvom, z uporabo protimikrobnih površinskih premazov</dc:title><dc:creator>Gantar,	Marina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zore,	Anamarija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>okužbe</dc:subject><dc:subject>povezane z zdravstvom</dc:subject><dc:subject>večkratno odporni mikroorganizmi</dc:subject><dc:subject>razkuževanje površin</dc:subject><dc:subject>antibakterijski nanosi/premazi</dc:subject><dc:description>Okužbe, povezane z zdravstvom, predstavljajo velik problem današnje družbe, saj so pomemben vzrok obolevnosti in umrljivosti bolnikov. Poleg doslednega umivanja in razkuževanja rok pa je zelo pomembna tudi skrb za čisto bolnišnično okolje, ki ga zagotavljamo z uporabo čistil in raznih protimikrobnih pripravkov. Namen diplomskega dela je predstaviti problem, ki ga predstavljajo okužbe, povezane z zdravstvom, in načine, kako jih lahko obvladujemo ter preprečujemo. Metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom literature. Relevantne znanstvene in strokovne članke smo iskali po podatkovnih bazah Science Direct, Cinahl, Medline, Pubmed. Uporabili smo članke, objavljene v celotnem besedilu med letoma 2008 in 2018. Zaradi aktualnosti vsebine smo uporabili tudi nekatere starejše članke. Pri iskanju člankov smo si pomagali tudi s spletno stranjo Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in z iskalnikom Google Scholar. Ključne besede, ki smo jih uporabili, so: okužbe, povezane z zdravstvom, večkratno odporni mikroorganizmi, razkuževanje površin, antibakterijski nanosi/premazi. Pri raziskavi, izvedeni v Centru slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka, smo za oceno čistosti površin uporabili hitro metodo ATP. Rezultati: Protimikrobne premaze glede na funkcionalnost delimo na: antiadhezivne (preprečijo oz. zmanjšajo moč oprijema med bakterijo in površino), kontaktno aktivne (inaktivirajo bakterijo ob stiku, medtem ko so vezane na površino) in premaze, ki sproščajo biocide (imajo visoko učinkovitost, hkrati pa veliko pomanjkljivosti, so strupeni, postopno neaktivni in vplivajo na nastanek bakterijske odpornosti). Pri izdelavi protibakterijskih premazov se najpogosteje srečujemo z nanodelci, srebrom, bakrom, UV-tehnologijo, vodikovim peroksidom, cinkovim oksidom in titanovim oksidom. S pilotno študijo ugotavljanja čistosti površin, ki smo jo izvedli, smo dokazali, da je uporabljen protimikrobni premaz bolj učinkovit na plastičnih površinah kot na kovinskih. Razprava in zaključek: Zelo velik napredek se kaže pri odkrivanju oz. razvijanju protimikrobnih premazov in pri njihovem izpopolnjevanju, da dosežejo maksimalne rezultate. Najbolj uporabne so se izkazale kontaktno aktivne snovi oz. sredstva kombiniranih funkcionalnosti. Prednost takih premazov, ki delujejo bolj na fizikalen način, je v tem, da mikrobi proti njim ne morejo razviti odpornosti, kot je to običajno pri razkužilih. Hkrati pa je potrebno nenehno izobraževanje zdravstvenega osebja in bolnikov pri doslednem upoštevanju higienskih predpisov in umivanju ter razkuževanju rok.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-12-13 07:47:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113212</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
