<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113210"><dc:title>Razvoj metode za vrednotenje sorodstvene diskriminacije na nivoju celice pri bakteriji Bacillus subtilis</dc:title><dc:creator>Polšak,	Alja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mandić Mulec,	Ines	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Štefanič,	Polonca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Bacillus subtilis</dc:subject><dc:subject>sorodstvena diskriminacija</dc:subject><dc:subject>fluorescentna mikroskopija</dc:subject><dc:subject>agarski blokci</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi smo želeli razviti in optimizirati metodo za vrednotenje sorodstvene diskriminacije pri bakteriji Bacillus subtilis na nivoju celice. Osredotočili smo se na razvoj metode z uporabo agarskih blokcev za opazovanje rasti in interakcij sevov bakterije B. subtilis z različno stopnjo sorodnosti s kombinacijo epi-fluorescentne in presevne mikroskopije. Za razvoj metode smo uporabili več vrst gojišč in njihovih različic. Preverjali smo še druge parametre, ki vplivajo na rast bakterij, kot so temperatura, čas inkubacije, načini nacepljanja blokcev. Ugotovili smo, da antagonizma ne opazimo na nivoju posameznih celic in na nivoju mikrokolonij, ki jih še lahko spremljamo z opazovanjem pod mikroskopom, kljub temu da ti »non-kin« sevi tvorijo razmejitveno linijo med roji na agarskih ploščah. Na osnovi teh ugotovitev smo sklepali, da je morda pojav antagonizma, ki se kaže v lizi celic odvisen od specifičnih pogojev in morda vpliva tudi celične gostota na stiku, čeprav slednjega nismo direktno kvantitativno vrednotili. V našem primeru celična gostota pri opazovanju pod mikroskopom morda ni bila dovoljšnja, saj so ob celice enega in drugega seva bile večinoma v enem sloju. Preverili smo tudi vpliv sorodnosti sevov na podvojevalni čas, kjer smo pričakovali, da bo hitrost rasti kin sevov boljša v primerjavi z rastjo non-kin sevov. Rezultati ne nakazujejo na podaljšanje generacijskega časa ob hkratni nacepitvi dveh non-kin sevov v primerjavi s kin sevoma, smo pa pri non-kin sevih opazili večjo variabilnost posameznega seva v hitrosti zasedanja površine agarja.</dc:description><dc:publisher>[A. Polšak]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-12-13 07:45:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113210</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
