<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113200"><dc:title>Uporaba vsebnikov v navideznih učnih okoljih</dc:title><dc:creator>Lenič,	Matevž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ciglarič,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vsebniki</dc:subject><dc:subject>navidezne naprave</dc:subject><dc:subject>navidezna učna okolja</dc:subject><dc:subject>orkestracija</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu preučujemo razlike med dvema načinoma virtualizacije, tj. navideznimi napravami in vsebniki, ter njuno uporabnost na področju navideznih učnih okolij. V ta namen ustvarimo navidezno učno okolje, namenjeno za učenje principov računalniških omrežij. Pri procesu izdelave se osredotočimo na uporabo vsebnikov in izkoriščanje prednosti, ki jih ta tehnologija ponuja. Sistem zasnujemo tako, da njegova uporabnost ni omejena le na specifičen primer, temveč omogoča konfigurabilnost in uporabo v različne namene.
Izvedeno navidezno učno okolje nato primerjamo z okoljem StackLabs, ki za ustvarjanje uporabniških okolij s pomočjo programske opreme OpenStack uporablja navidezne naprave. Pri primerjavi se osredotočimo na dve metriki, gostoto navideznih okolij in čas, potreben za zagon posameznega učnega okolja. Iz rezultatov je razvidno, da je izvajanje našega navideznega učnega okolja hitrejše, hkrati pa porabi tudi manj sistemskih virov.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-12-12 12:30:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113200</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
