<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113195"><dc:title>Kraniosakralna terapija v nosečnosti in poporodnem obdobju</dc:title><dc:creator>Obrovac,	Ines	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mivšek,	Ana Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavel,	Nastja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kraniosakralna terapija</dc:subject><dc:subject>nosečnost</dc:subject><dc:subject>bolečine v hrbtenici</dc:subject><dc:subject>poporodno obdobje</dc:subject><dc:subject>novorojenček</dc:subject><dc:description>Uvod: Nosečnost je fiziološko stanje, prepleteno s številnimi telesnimi in duševnimi spremembami, ki lahko včasih pri nosečnicah povzročajo nelagodje. Za zmanjševanje bolečin v hrbtu in kolkih, telesnih napestosti in za optimalno pozicioniranje ploda lahko uporabimo kraniosakralno terapijo. Namen: Namen diplomskega dela je pregled literature o kraniosakralni terapiji v nosečnosti in poporodnem obdobju. Metode dela: Pri diplomskem delu je bila uporabljena opisna metoda dela s pregledom znanstvene in strokovne literature na temo kraniosakralne terapije v nosečnosti in poporodnem obdobju. Avtorica je literaturo pridobila s pomočjo mednarodnih iskalnih baz PubMed, Cochrane Library, Medline, Cinahl, Science Direct, preko digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani DiKUL, kooperativnega online bibliografskega sistema in servisa COBISS.si ter s pomočjo spletnih brskalnikov. Izbranih je bilo 87 raziskav, od katerih je bilo po dodatnem kritičnem vsebinskem pregledu uporabljenih 56. Avtorica je za namene diplomske naloge vključila literaturo, staro do 20 let. Rezultati: Raziskav na danem področju ni veliko in večina vsebuje pomanjkljive podatke za kritično interpretacijo rezultatov. Izvedene raziskave kažejo, da je kraniosakralna terapija od 81%  do 95% uspešna pri reševanju težav pri nosečnicah z bolečinami v križu in/ali bolečinami v medeničnem obroču ter pri  odkrivanju in zdravljenju različnih psiholoških in fizioloških motenj pri otrocih. Razprava in zaključek: V slovenskem prostoru bi bilo potrebno terapijo predstaviti širši javnosti. Potrebna bi bila obsežna longitudinalna raziskava, s katero bi lahko dokazali pozitivne in negativne učinke terapije.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-12-12 07:48:15</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113195</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
