<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113175"><dc:title>Uporaba računalniške simulacije rasti in razvoja rastline pri pouku naravoslovja in tehnike v 4. razredu</dc:title><dc:creator>Lončar,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Torkar,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>razvoj rastline</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava uporabo računalniške simulacije v vzgojno-izobraževalne namene v osnovnih šolah. Preko simulacije lahko orišemo procese in obnašanje pojavov. Učenci ob pomoči tega dobijo bolj konkretne predstave o učni snovi, ki jim povzroča probleme. Tema magistrske naloge se nanaša na poučevanje na razredni stopnji osnovne šole s pomočjo uporabe računalniške simulacije rasti in razvoja rastline. Simulacija se imenuje Extinct − plant survival game. Raziskovalni problem predstavljajo nepopolne in napačne predstave učencev na področju raziskave. Zanimalo me je, kako so učenci motivirani ob poučevanju preko računalniške simulacije, in ali bodo ob konkretnih prikazih rasti in razvoja rastline izboljšali svoje poznavanje na tem področju. Pri raziskovalnem delu sem uporabila kavzalno-eksperimentalno metodo. Podatki so obravnavani kvantitativno. Vzorec raziskave je predstavljalo 96 učencev 4. razredov dveh osnovnih šol v Celju – skupaj štirje oddelki. Z rezultati, ki sem jih pridobila in s pomočjo teoretičnega dela, bi rada prikazala razumevanje zahtevnejših pojmov na področju raziskave pri učencih in kako smo to razumevanje izboljšali s pomočjo računalniške simulacije. Predznanje učencev je bilo solidno, vendar se je v odgovorih že zaznalo kar nekaj napačnih predstav, ki sem jih želela s pomočjo igre tudi izboljšati. Največ napačnih predstav so učenci pokazali pri razlagi načina prehranjevanja rastlin. Veliko učencev je mnenja, da rastline pridobijo hrano preko korenin. Rezultati potestov so bili v prid uporabi računalniške simulacije, saj so učenci dosegali boljše rezultate kot pred izvedeno simulacijsko igro, prav tako so pokazali veliko zanimanje za takšen pouk. Strinjali so se, da bi se veliko več naučili, če bi se učitelji večkrat posluževali računalniških simulacij. Presenetljiv pa je tudi odnos učiteljev, saj so bili navdušeni, nekateri so me po odigrani dejavnosti tudi prosili za naslov spletne strani in fotokopije uporabljenih delovnih listov.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-12-10 03:25:54</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113175</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>