Razlike med spoloma na področju izvršilnih funkcij pri učencih tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobjaPrelog, Tjaša (Avtor) Zorc Maver, Darja (Mentor) Pečjak, Sonja (Komentor) izvršilne funkcijePosameznik ima biološki spol, ki je lahko ženski, moški, nedoločen ali drugo. Skozi družbene in spolne konvencije v svetu razvije lastno reprezentacijo spola, ki se lahko naslanja na biološki spol ali ne in jo drugi interpretirajo glede na spolne okvirje določene kulture. Tradicionalno vidimo družbeni spol kot kulturne ali socialne kvalitete, ki so povezane z biološkim spolom. Teorije spolnih razlik temeljijo na bipolarnem modelu moškost-ženskost, ki ga uporabljamo za pripisovanje določenih vedenj in osebnih lastnosti. Teorija družbenega spola tako trdi, da je človek produkt kulture, ne narave, in skuša dokazati, da sta moškost in ženskost posledica družbe in kulturnega konteksta vsakega obdobja. Na razlike med spoloma lahko tako gledamo z različnih vidikov – biološkega, psihološkega, biosocialnega vidika itd. Razumevanje točne narave izvršilnih funkcij – kot kapacitet namenskega in neodvisnega vedenja, ki se razvijajo od zgodnjega otroštva skupaj z razvojem prefrontalnega korteksa – v šolskem okolju je omejeno zaradi pomanjkanja raziskav, ki bi iskale te razlike med spoloma. Izvršilne funkcije lahko vplivajo na nastanek določenih primanjkljajev in s tem neposredno ali posredno vplivajo tudi na učno uspešnost učencev. Strokovna literatura večinoma izpostavlja prednost deklet pri nalogah verbalnih sposobnosti, fantov pri prostorskih in delovnem spominu. Osrednji problem magistrskega dela je bilo vprašanje razlik med spoloma v izvršilnih funkcijah. V raziskavi sem predvidevala, da obstajajo pomembne razlike med spoloma na tem področju. To sem preverila z merjenjem naslednjih izvršilnih funkcij, kot so verbalna fluentnost, delovni spomin, sposobnost preklapljanja in inhibicija, in sicer pri učencih (n = 101) tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja med 13. in 15. letom starosti. Uporabila sem Testno baterijo preizkusov za merjenje izvršilnih funkcij (Slana, Pečjak in Repovš, 2017) s 4 nalogami za merjenje teh funkcij. Potrdila sem statistično pomembne razlike (p < 0,01) med spoloma. Dekleta so bila uspešnejša pri nalogah verbalne fluentnosti in delovnega spomina, fantje pa pri nalogah inhibicije in sposobnosti preklapljanja. Preverila sem povezanost merjenih izvršilnih funkcij. Statistično pomembno (p < 0,01) sta bili povezani samo leksikalna verbalna fluentnost in delovni spomin. Pregledala sem tudi povezanost povprečnih zaključnih ocen z rezultati na merah izvršilnih funkcij, kjer so rezultati korelacijske analize pokazali povezanost (p < 0,01) z vsemi merami verbalne fluentnosti in delovnega spomina. Razumevanje razlik med spoloma na področju izvršilnih funkcij je na teoretični ravni omogočilo vpogled v močna področja pri učencih, na praktični ravni pa nakazalo možnosti urjenja manj uspešnih učencev pri teh funkcijah za izboljšanje učnih dosežkov.20192019-12-06 03:19:56Magistrsko delo/naloga113136sl