<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113126"><dc:title>Ženske kot posebna družbena skupina po 1A(2) členu Konvencije o statusu beguncev</dc:title><dc:creator>Kuhar,	Tija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bardutzky,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mednarodna zaščita</dc:subject><dc:subject>Konvencija o statusu beguncev</dc:subject><dc:subject>begunec</dc:subject><dc:subject>posebna družbena skupina</dc:subject><dc:subject>družbeni spol</dc:subject><dc:subject>spolno nasilje in nasilje po spolu</dc:subject><dc:description>Bistveni del Konvencije o statusu beguncev je opredelitev begunca. Oseba mora zatrjevano preganjanje utemeljiti na enem od pet konvencijskih razlogov, med katerimi ni najti spola. Konvencijski razlog, na katerega se prošnje žensk za mednarodno zaščito najpogosteje sklicujejo, je tako pripadnost posebni družbeni skupini. Slednji velja za najmanj jasnega izmed konvencijskih razlogov, vendar obstaja soglasje glede nekaterih vidikov opredelitve. Danes je skoraj splošno sprejeto, da ženske lahko tvorijo posebno družbeno skupino v smislu definicije begunca, kar potrjujejo številne odločitve upravnih organov in sodišč, akti pristojnih mednarodnih organizacij, soglasna pa je tudi literatura. V magistrski nalogi so posebej obravnavani primeri preganjanja, v povezavi s katerimi se ženskam najpogosteje prizna, da predstavljajo posebno družbeno skupino. Težave, ki se v zvezi s tem pojavljajo, izhajajo zlasti iz opredelitev posebne družbene skupine v nacionalnih zakonodajah ter zadržanosti odločevalcev, da bi posebno družbeno skupino definirali zgolj kot ženske.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-12-05 07:45:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113126</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
