<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113069"><dc:title>Dejavniki vpliva na pojav prezgodnje menopavze</dc:title><dc:creator>Jeretina,	Brigita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pandel Mikuš,	Ruža	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vičič,	Vid	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prezgodnja menopavza</dc:subject><dc:subject>kajenje</dc:subject><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:subject>telesna dejavnost</dc:subject><dc:subject>prehranska dopolnila</dc:subject><dc:subject>vitamin D</dc:subject><dc:subject>kalcij</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:description>Uvod: Izraz prezgodnja menopavza opredeljuje prenehanje hormonske dejavnosti jajčnikov
pred 40. letom starosti. V okviru preučevanja pojava prezgodnje menopavze se v ospredje
vse bolj postavljajo sociodemografski dejavniki; dejavniki povezani z življenjskim slogom;
dejavniki, povezani z zdravjem reprodukcijskega organskega sistema; dejavniki, povezani z
izpostavljenostjo škodljivim zunanjim vplivom. Namen: Namen magistrskega dela je
raziskati vpliv različnih dejavnikov tveganja na pojav prezgodnje menopavze ter hkrati
razviti in testirati presejalni vprašalnik za ugotavljanje statusa vitamina D pri slovenskih
pomenopavznih in perimenopavznih ženskah. Metode dela: Izvedena je bila presečna
epidemiološka raziskava. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela, narejen je bil pregled
literature, v empiričnem delu pa neeksperimentalna kvantitativna metodologija z uporabo
anketnega vprašalnika. Vzorec je predstavljalo 81 pacientk, starih med 40. in 65. letom, ki
so v obdobju od julija 2019 do septembra 2019 obiskale izbrano referenčno ambulanto v
Zdravstvenem domu dr. Julija Polca v Kamniku. Zbrane podatke smo obdelali in analizirali
s pomočjo programov Microsoft® Excel in SPSS, različica 21.0. Rezultati: Ob upoštevanju
vključitvenih in izključitvenih meril smo v nadaljnjo analizo vključili 59 preiskovank.
Povprečna starost preiskovank je 57,05 leta, povprečna starost ob pojavu menopavze pa je
50,85 leta. Povprečna vrednost vnosa vitamina D prek hrane je 1,32 µg dnevno, s
prehranskimi dopolnili in/ali z zdravilom Plivit D3 pa 4,11 µg dnevno. Z raziskavo smo
ugotovili, da kajenje vpliva na zgodnejši nastop menopavze (p &lt; 0,05) ter dokazali vpliv
višje stopnje izobrazbe na višji vnos kalcija z mlekom in mlečnimi izdelki (p &lt; 0,05). V
nasprotju s predhodnimi študijami z našo raziskavo nismo dokazali povezave med starostjo
ob pojavu prve menstruacije in starostjo ob nastopu menopavze (p &gt; 0,05). Ugotovili smo
tudi, da večje izpostavljanje soncu ne vpliva na starost ob nastopu menopavze (p &gt; 0,05).
Razprava in zaključek: Zaradi povezanosti med življenjskim slogom in starostjo nastopa
menopavze se nakazuje priložnost za preventivno delovanje z namenom krepitve
reproduktivnega zdravja žensk v vseh starostnih obdobjih.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-12-01 07:47:48</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113069</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
