<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113064"><dc:title>Vpliv razlistanja na količino in kakovost grozdja žlahtne vinske trte (Vitis vinifera L.) sorte 'Istrska malvazija'</dc:title><dc:creator>Grdina,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rusjan,	Denis	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vinska trta</dc:subject><dc:subject>razlistanje</dc:subject><dc:subject>količina</dc:subject><dc:subject>kakovost</dc:subject><dc:subject>grozdje</dc:subject><dc:subject>Vitis vinifera</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi smo preučevali vpliv razlistanja ter rezanja šparonov med zorenjem jagod na količino in kakovost grozdja sorte 'Istrska malvazija'. Bločni poskus smo izvedli leta 2013 v vinogradu v Izoli v lasti Vinakoper d.o.o., ki je zajemal štiri obravnavanja, in sicer razlistanje v coni grozdja takoj po cvetenju (R1), razlistanje mladih listov med drugo in tretjo žico med zorenjem grozdja (R2), rez šparona oziroma namensko dvojno zorenje grozdja (DMR) in kontrola (K). Grozdje smo med dozorevanjem vzorčili štirikrat, razen pri R1, saj je bila trgatev 10 dni pred ostalimi obravnavanji zaradi prej dosežene tehnološke zrelosti. Med obravnavanji ni bilo značilnih razlik v rastnem potencialu ter v masi grozdja (3,5-3,9 kg/trto), značilno najmanjšo maso 100-tih jagod smo izmerili pri R1 (216,2±5,2 g) ter DMR (230,8±3,2 g). Med parametri kakovosti grozdja ob trgatvi so se med obravnavanji pokazale značilne razlike samo v vsebnosti jabolčne in skupnih kislin. Značilno največje vsebnosti smo izmerili pri R1, 3,73±0,42 g/l jabolčne in 9,39±1,20 g/l skupnih kislin. Tudi v vinu R1 smo izmerili značilno največ skupnih kislin (6,5±0,2 g/l), mlečne (0,3±0,02 g/l) in jabolčne kisline (2,9±0,1 g/l). Značilne razlike so se med obravnavanji pokazale tudi v vsebnosti nekaterih posameznih fenolov v kožici jagod in vinu, predvsem med R1 in DMR, pri slednjem smo v povprečju izmerili največje vsebnosti katehina (11,8 mg/l), kvercetin-3-rutinozida (9,9 mg/l), kamferol-3-galaktozida (0,7 mg/l) in izoramnetin-3-glukozida (5,9 mg/l). Izpostaviti velja, da v vsebnosti skupnih fenolov, izmerjenih spektrofotometrično, se med obravnavanji niso pokazale razlike. Za pridobitev boljšega vpogleda na odziv sorte na navedene vinogradniške prakse, bi bilo potrebno poskus izvesti vsaj tri leta, predvsem zaradi vremenskih razlik med leti.</dc:description><dc:publisher>[M. Grdina]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-12-01 07:45:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113064</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
