Neodvisnost in nepristranskost arbitrov v mednarodni investicijski arbitražiOmladič, Žiga (Avtor) Sancin, Vasilka (Mentor) mednarodno investicijsko pravomednarodna investicijska arbitražaneodvisnost arbitrovnepristranskost arbitrovizločitev arbitraV mednarodni investicijski arbitraži je uveljavljen sistem imenovanja arbitrov s strani strank. S tem je poudarjeno načelo avtonomije strank, ki je ena izmed značilnosti in hkrati prednosti arbitražnih postopkov. Pri tem se postavljajo vprašanja glede kompetenc, moralnega značaja ter neodvisnosti in nepristranskosti imenovanih arbitrov. Pojma neodvisnosti in nepristranskosti predstavljata skupek objektivnih in subjektivnih meril, ki določajo, kateri odnosi med arbitrom in stranko ali njenim zagovornikom se lahko štejejo za sporne v luči pravičnosti postopka. Neodvisnost predstavlja objektivni koncept, kjer se ugotavlja morebiten obstoj osebnih, socialnih ali finančnih razmerij med arbitrom in stranko ali njenim zagovornikom. Nepristranskost je za razliko od neodvisnosti subjektivna in abstraktna. Presoja se stanje arbitrovega duha in zadeva ugotavljanje težnje arbitra k večji naklonjenosti do ene izmed strank. Stranke arbitražnega postopka lahko v primeru konflikta interesov zahtevajo izločitev spornega arbitra. Pravni standard dokazovanja odvisnosti ali pristranskosti je predmet mnogih znanstvenih razprav. V magistrskem diplomskem delu bom razpravljal o hipotezi, da sta odvisnost in pristranskost arbitrov težko dokazljivi in da sta v praksi le redko vzrok izločitve arbitra. Doktrine so si neenotne glede vprašanja, ali naj se za arbitre v mednarodni investicijski arbitraži uporablja in zahteva enak standard kot pri sodnikih mednarodnih ali nacionalnih sodišč. Neenotnost se kaže tudi v določbah različnih arbitražnih pravil. Pri tem izstopajo določbe konvencije ICSID. Večina tribunalov je priznala razliko med dokaznimi standardi pri zatrjevanju pristranskosti in odvisnosti ICSID postopkov ter postopkov ostalih arbitražnih institucij. Tribunali so si pri tem enotni, da je dokazni standard za izločitev v postopkih ICSID višji v primerjavi z ostalimi in predstavlja za stranko težko dokazno breme. Tematika je predmet kritike širše strokovne javnosti. Posledično se v ICSID arbitražni praksi kažejo tendence k poenotenju dokaznega standarda. V magistrskem delu so predstavljene nekatere odmevnejše odločbe tribunalov z analizo razlogov, na podlagi katerih so stranke zahtevale izločitev arbitrov.20192019-11-30 07:45:03Magistrsko delo/naloga113047sl