Metilacija DNA pri slovenskih moških, žrtvah samomora z obešanjemKouter, Katarina (Avtor) Videtič Paska, Alja (Mentor) Zupanc, Tomaž (Komentor) samomorilno vedenjeobešanjekandidatni genepigenetikasekvenciranje naslednje generacijeSamomorilno vedenje je poligensko, večfaktorsko vedenje, ki prizadane ljudi širom sveta. Na samomorilno vedenje vplivajo številni biološki in zunanji dejavniki, ki jih lahko povežemo z epigenetiko. Mehanizmi in dejavniki samomorilnega vedenja kljub širokemu naboru novih dognanj niso v celoti poznani. Na podlagi molekularno-bioloških študij pa lahko sklepamo, da obstaja tudi pomembna biološka komponenta samomorilnega vedenja. Ena izmed njih je metilacija DNA in spremenjena stopnja le-te. Da bi preverili, ali obstajajo razlike v stopnji metilacije, smo tvorili dve skupini, ki smu ju primerjali med seboj. Prva je zajemala moške, ki so umrli zaradi samomora z obešanjem; druga skupina pa je predstavljala kontrolno skupino (zajemala je moške, ki so umrli zaradi nenadne srčne smrti). Z uporabo tehnologije sekvenciranja naslednje generacije (NGS) smo v prvem delu preiskovali stopnjo metilacije DNA širom celotnega genoma na manjšem naboru preiskovancev (v možganskih regijah hipokampus in Brodmannovo področje (BA) 9). V drugem delu smo na celotni skupini preiskovancev preverili stopnjo metilacije tarčnih zaporedij DNA izbranih kandidatnih genov (možganske regije amigdala, BA46, hipokampus in insula ter kri). Rezultate, pridobljene z NGS smo želeli potrditi z dodatno metodo. Kandidatne gene, pri katerih smo opazili spremenjeno stopnjo metilacije med obema preiskovanima skupinama, smo dodatno preučili z analizo njihovega izražanja s qPCR tako za prvi kot tudi za drugi del doktorske naloge. Pokazali smo številne razlike v stopnji metilacije med žrtvami samomora in kontrolno skupino. V prvem delu smo z analizo metilacije DNA širom genoma pri obeh preiskovanih možganskih regijah našli večje število diferenčno metiliranih citozinov z razliko v odstotku metilacije med obema skupinama preiskovancev večjo od 25 % in q-vrednostjo pod 0,01. V analizi genske ontologije so bili obogateni izrazi, povezani s strukturno integriteto celice in z uravnavanjem živčnega sistema. V analizi izražanja genov smo v BA9 pri žrtvah samomora opazili povišano izražanje dveh genov (ZNF714 in NRIP3). V drugem delu, analizi metilacije tarčnih zaporedij DNA, smo prav tako opazili razlike v stopnji metilacije med preiskovanima skupinama. Razlike smo opazili v vseh sekvenciranih kandidatnih genih, pri čemer pa so bile nekatere razlike v odstotku metilacije nizke (nižje od enega odstotka). Spremenjeno izražanje genov smo opazili v hipokampusu (ZNF714, NR3C1, SLC6A4 in HTR1A) in krvi (NRIP3). Rezultati naših analiz dajejo nov uvid v spremenjeno stanje metilacije pri samomorilnem vedenju in nakazujejo možnost spremenjene plastičnosti možganov. Pridobili smo nove kandidatne gene ter pokazali povezavo s samomorilnim vedenjem pri že obstoječih kandidatnih genih. Rezultati tako podpirajo vlogo biološke komponente ozadja samomorilnega vedenja in prispevajo k osvetljevanju problematike na visoko samomorilno ogroženi slovenski populaciji.20192019-11-30 07:15:05Doktorsko delo/naloga113045sl