Vloga psihološke fleksibilnosti in sočutja do sebe pri stigmi do oseb z duševnimi motnjamiBaković, Urška (Avtor) Žvelc, Gregor (Mentor) sočutje do sebečuječnostterapija sprejemanja in predanostistigma duševnega zdravjapredsodkiRaziskava naslavlja odnos med psihološko fleksibilnostjo, nefleksibilnostjo, sočutjem do sebe in predsodki do oseb z duševnimi motnjami s poudarkom na odkrivanju ključnih napovednikov predsodkov. Raziskovanje je potekalo na vzorcu 319 mladih na prehodu v odraslost (od tega 59 moških), v povprečju starih 23,94 leta. Rezultati namigujejo na to, da se čuječnost negativno povezuje z zaznavanjem oseb z duševnimi motnjami kot nepredvidljivih v vedenju. Izraženost sočutja do sebe se je z izraženostjo psihološke fleksibilnosti povezovala pozitivno, z izraženostjo nefleksibilnosti pa negativno. Psihološka nefleksibilnost se je s fleksibilnostjo povezovala negativno. Konstrukta sta si pomensko nasprotna, a ne povsem, zato je v raziskovanje smotrno vključevati meri obeh. Regresijski model ni bil stabilen, nakazuje pa na pomen psihološke nefleksibilnosti kot napovednika predsodkov. Psihološka fleksibilnost je bila za pojasnjevanje ključna le v kombinaciji z nefleksibilnostjo, sočutje do sebe pa se ni izkazalo kot pomembno v napovedovanju in pojasnjevanju predsodkov. Opozoriti velja, da povezave psihološke nefleksibilnosti s predsodki niso potekale v predvideni smeri. Tudi iz regresijskih koeficientov je razvidno povezovanje višje izraženosti psihološke nefleksibilnosti z nižjo izraženostjo predsodkov do oseb z duševnimi motnjami. Zbrani rezultati ne omogočajo oblikovanja trdnih zaključkov o osrednjem raziskovalnem problemu, saj so povezave predsodkov s preostalimi konstrukti šibke in v večini neskladne s tezami drugih avtorjev. Kljub razhajanju rezultatov magistrske raziskave z izsledki drugih avtorjev magistrsko delo omogoča enega prvih vpogledov v povezave konstruktov na področju terapije sprejemanja in predanosti z že uveljavljenimi, kot je stigma do oseb z duševnimi motnjami. Izsledki tako odpirajo nova vprašanja in možnosti raziskovanja, v slovenski prostor uvajajo razmeroma novo izrazoslovje, pozivajo k poenotenju strokovne terminologije na področju stigme in poudarjajo konstrukte, ki bi jih bilo ob trdnejši empirični podlagi smiselno vključiti v različne programe za zmanjševanje stigmatizacije na področju duševnega zdravja.20192019-11-29 07:45:03Magistrsko delo/naloga113012sl